Nesojena demokratska predsednica je svoj poraz analizirala v poslovilnem sobotnem konferenčnem klicu svojim donatorjem, ki je pozneje pricurljal v medije. "Veliko je razlogov, zakaj te volitve niso bile uspešne. A naša analiza je, da je Comeyjevo pismo porodilo dvome, ki so bili neupravičeni, neutemeljeni in so, dokazano, ustavili naš zagon. Padli smo in res smo se morali truditi, da smo prišli ponovno v prednost," je dejala Clintonova, ki se je sicer po porazu umaknila iz javnosti.

Comey je 28. oktobra obvestil kongres, da FBI preučuje na novo odkrita e-pisma Clintonove, s tem pa znova odpira že julija končano preiskavo. 6. novembra, dva dni pred volitvami, je Comey nato v drugem pismu Clintonovo opral vseh sumov. A tudi to ji kaj dosti ni pomagalo, meni nekdanja državna sekretarka, saj naj bi tudi to še podžgalo Trumpove podpornike v utrjevanju mnenja, da Clintonovo ščiti prirejen volilni sistem.

Najštevilčnejši protesti
Medtem pa se po ZDA še vedno nadaljujejo protesti proti novopečenemu predsedniku Donaldu Trumpu - v New Yorku se je okoli 2.000 protestnikov z vzkliki "Ni moj predsednik!" podalo do stolpnice, v kateri trenutno 70-letni republikanec živi. Med prvimi, ki se jim je uspelo prebiti do Trumpove stolpnice, je bil znani levičarski filmar Michael Moore, ki je prišel do vhoda Trumpove stolpnice in zahteval srečanje z novoizvoljenim predsednikom.

Varnostniki so mu to preprečili, malce pozneje pa so vstop omogočili vodji britanske kampanje za brexit Nigelu Farageu, ki je tako postal prvi britanski politik, ki se je srečal s Trumpom po njegovi zmagi. Farage je Trumpa obiskal, da bi se z njim pogovoril o "svobodi in zmagi", je sporočil tiskovni predstavnik UKIP-a, medtem ko je Trumpova predstavnica Kellyanne Conway srečanje označila za "zelo produktivno".

"V veliko čast mi je bilo, da sem preživel nekaj časa z Donaldom Trumpom. Bil je sproščen in poln dobrih zamisli. Prepričan sem, da bo dober predsednik. Njegova podpora ameriško-britanskim odnosom je zelo močna. To je človek, s katerim lahko sklepamo posle."

Protitrumpovski protesti potekajo po več ameriških mestih vse od srede, ko je bila Trumpova presenetljiva zmaga tudi uradno potrjena, v soboto pa so bili najštevilčnejši doslej. Kenneth Shelton, eden izmed organizatorjev newyorškega protesta, je za BBC dejal, da s protesti ne poskušajo postaviti legitimnosti Trumpove zmage pod vprašaj. "Izgubili smo," priznava. S plakati, kot sta "Trump: ameriška tragedija" in "Zdaj smo vaša nočna mora", bolj izražajo svojo jezo in obup.

Obrat v Trumpovi politiki?
Je pa Trump v teh dneh malce omilil svoje najradikalnejše predvolilne zaobljube - tako je denimo že bolj odprt do Obamove zdravstvene reforme, čeprav je pred volitvami napovedal njeno razveljavitev. Tudi za sodni pregon Clintonove, s katerim je grozil svoji tekmici, zdaj pravi, da ni njegova prioriteta, ampak so to zdravstvo, delovna mesta, nadzor meja in davčna reforma.

Ni še znano, ali si bo Trump premislil tudi glede prejemanja predsedniške plače, do katere je upravičen. Pred zmago je namreč napovedoval, da "ne bo vzel niti centa" od 400.000 dolarjev, kolikor predsedniška plača znaša.

"Prva stvar, ki ti jo bom povedal, je, da če bom izvoljen za predsednika, ne mislim sprejeti nobene plače, okej? To zame ni nič posebnega," je dejal na shodu septembra. Svoje trditve je nato ponovil še na Twitterju, ko ga je eden izmed uporabnikov ponovno vprašal o plači. "Kar zadeva mojo plačo - ne bom vzel niti dolarja. Če postanem predsednik, se popolnoma odrekam svoji plači."

Trumpovo premoženje revija Forbes ocenjuje na 3,7 milijarde dolarjev, premožni predsedniki, kot sta bila Herbert Hoover in John F. Kennedy, pa so v preteklosti svoje predsedniške plače darovali v dobrodelne namene.

Trump bo prisegel 20. januarja, ko mu bo Obama po dveh mandatih predal stolček v Beli hiši.