Hicksova medije očitno fascinira, saj so njene daljše portrete objavljali že vsi, od revij za moške (GQ) do revij za ženske (Cosmopolitan), od publikacij, ki se specializirajo za popkulturo (Vanity Fair), do povsem resnih analitičnih medijev (Washington Post).

Vsi izpostavljajo privlačno rjavolasko kot gonilo Trumpove mašinerije, kot tisto, ki ubogljivo izvršuje podrobnosti najbolj presenetljivega in razdvajajočega političnega vzpona v nedavni zgodovini. Čeprav ni imela prav nobenih političnih izkušenj, ko jo je Trump januarja lani poklical v svojo pisarno in ji zaupal mesto tiskovne predstavnice v svoji predsedniški kampanji, so bili odnosi z javnostmi Hicksovi pravzaprav položeni v zibko.

Njen oče Paul Hicks III. je bil eden izmed izvršnih direktorjev podjetja za odnose z javnostjo in NFL-ov izvršni podpredsednik komunikacij, preden je postal direktor skupine Glover Park Group. Hopin pokojni dedek Paul Hicks je bil podpredsednik in generalni direktor odnosov z javnostmi pri Texacu.

Hope ima posredno povezave tudi z Washingtonom - njen dedek po mamini strani, G. W. F. "Dutch" Cavender, je za časa Johnsonove in Nixonove administracije delal na ministrstvu za kmetijstvo, njena babica po mamini strani pa je bila zaposlena na ministrstvu za promet.

Od modela do piarovke
Leta 1988 rojena Hicksova je odrasla v elitnem Greenwichu v Connecticutu. Kot najstnica je delala kot model za Ralph Lauren, diplomirala pa je na zasebni cerkveni univerzi Southern Methodist University v teksaškem Dallasu, kjer je bila tudi v ekipi za lacrosse - in po besedah njene trenerke edina, ki se je strogo držala pravila o neuživanju alkohola. "Mislim, da je šla dekletom malce na živce. Skušala je biti vodja, z zgledom kazati, kako to postati," se spominja trenerka Kylie Burchell.

Kot uslužbenka podjetja za odnose z javnostmi Hiltzik Strategies je Hicksova leta 2012 najprej začela delati s Trumpovo hčerko Ivanko pri njeni modni liniji, se z njo zelo zbližala in prevzela njen slog oblačenja, opazil pa jo je tudi Trump ter jo leta 2014 redno zaposlil v svoji in jo s tem "izmaknil" Ivanki.

Po prvih Trumpovih zmagah na strankarskih volitvah je newyorški magnat Hicksovi dal izbiro - ali ostane v Trumpovem podjetju ali pa se polno posveti kampanji. Sprva se je odločila za prvo možnost, na kar se je takratni Trumpov vodja kampanje Corey Lewandowski odzval z ogorčenjem ("Naredila si veliko j****o napako, zame si j****o mrtva"), a jo je Trump prepričal, da je idealna za njegovo predstavnico - čeprav Hicksova ni nikdar delala niti kot prostovoljka pri kaki politični kampanji, kaj šele, da bi jo vodila. Registrirana, a "ne prav strastna" republikanka, se sama označi v pogovoru za GQ.

"Naravni talent"
Ker nič pri Trumpovi kampanji ne deluje ravno po ustaljenih pravilih, je tudi intervju s Hicksovo nekaj posebnega - če so običajno politični kandidati tisti, ki s sedmo silo ne govorijo brez prisotnosti svojega predstavnika za tisk, so tu vloge obrnjene - Hicksova pristane na pogovor z mediji zgolj ob prisotnosti Trumpa. Da on govori o njej, pred njo.

Šef svojo predstavnico pohvali, s kakšno lahkoto se je prilagodila svoji vlogi in kako hitro si je nabrala političnih izkušenj. "Zelo naravna je bila pri tem. Je naravni talent za učenje teh stvari, ki se jih veliko ljudi ne more naučiti, ker stvari potekajo tako hitro. Hitreje kot kar koli drugega," je povedal Trump za GQ.

Revija, ki Hicksovo opisuje kot "vseameriško dekle, ki navdihuje pesmi, ne izgredov", pa ob tem opaža: "Hicksova ni produkt Washingtona, ampak Trumpove organizacije, vesolja z marmornatimi stenami, v katerem sta očarljiva prijetnost in neomajna zvestoba posameznika vredni več kot konvencionalne izkušnje."

Pes čuvaj
In kako poteka dan Trumpove piarovke? Vsako jutro se Trump zbudi s 30 do 50 zadetki svojega imena na Google News, vsako zgodbo označi ter navede dele, ki so mu bili všeč, in dele, ki mu niso bili. Članki se nato skenirajo in pošljejo nazaj avtorju pod oznako "Iz pisarne Donalda J. Trumpa". Če kak članek Trumpa še posebej razburi, dotičnemu novinarju prepove dostop do njega oz. do njegove kampanje, za približno 250 prošenj za novinarski pogovor s Trumpom na dan pa je Hicksova tista, ki odloča, kdo si zasluži to čast.

Tudi črni seznam medijev upravlja Hicksova, ki nima nobenih težav z vlogo Trumpovega psa čuvaja in napadanjem vseh, ki njenega šefa kritizirajo. Kot povedo njeni kolegi, je izredno zvesta, profesionalna, žilava in odločna, zasebno pa povsem prijetno in prijazno dekle, pravi antipol Trumpa, zaradi česar nekateri svarijo Hicksovo, da bo še obžalovala svoje delo pri "najbolj fašistični kampanji nedavne ameriške zgodovine", kot se je izrazil neki politični predstavnik.

Hicksova je namreč tudi zaslužna za tiste udarne in pogosto politično povsem nekorektne Trumpove tvite, ki ji jih narekuje njen šef, za protinapad na papeža Frančiška, ko je ta Trumpove načrte za gradnjo zidu na meji z Mehiko označil za "nekrščanske" in za očrnitev novinarke Michelle Fields kot "lažnive, pozornost iščoče psice", ko je ta Lewandowskega obtožila fizičnega napada na Trumpovem zborovanju.

Hicksova je "sila iz ozadja". Tista, ki vleče niti, nerada pa se kaže pred kamero ali se pogovarja z novinarji. Trump vanjo močno upa, in če bo izvoljen, je zanjo že rezerviral stolček v administraciji. Da jo je nekonvencionalna predsedniška kampanja, v katero ima oči uprte ves svet, povsem okupirala, pa govori tudi dejstvo, da se je zaradi napornega urnika nedavno razšla s svojim dolgoletnim fantom in se preselila v eno izmed Trumpovih newyorških stanovanj.