Trump je med svojo predvolilno kampanjo Nato opisoval kot "zastarelega" in dejal, da bi pod njegovim poveljstvom ZDA dvakrat premislile, preden bi priskočile na pomoč kateri koli Natovi zaveznici, če ta ni "plačala svojega dela".
Stoltenberg je za britanski časopis Observer priznal, da ima Trump do neke mere prav, ko izpostavlja, da nekatere članice Nata ne prispevajo dovolj v skupno blagajno, saj so ZDA lani pokrile kar 72 odstotkov stroškov zavezništva in so le ena od petih članic od 28, ki dejansko prispevajo v blagajno toliko, kot jim nalaga pogodba.
Marine Le Pen upa na ponovitev Trumpovega uspeha
Zmaga Donalda Trumpa je bila zmaga ljudstva nad elito, je dejala voditeljica francoske skrajne desnice Marine Le Pen, ki je ob tem dodala, da upa, da bodo Francozi prihodnje leto sledili ameriškemu zgledu in jo izvolili za predsednico. Javnomnenjske ankete kažejo, da bo vodja Nacionalne fronte najverjetneje zmagala v prvem krogu aprila 2017, a izgubila maja v drugem krogu, kdor koli že bo njen nasprotnik. "Trump je omogočil tisto, kar se je pred tem zdelo nemogoče, zato gre pri njegovi zmagi res za zmago ljudstva nad elitami," je dejala za BBC. "Tako da če lahko potegnem vzporednico s Francijo, potem, da, si želim, da bi tudi v Franciji častno mesto za mizo, ki so jo toliko časa obvladovale elite in delile drobtinice med Francoze, prevzelo ljudstvo."
Je pa Natov generalni sekretar dodal, da so ameriški voditelji vedno priznavali, da imajo močan strateški interes za stabilno in varno Evropo. "Vse prelahko je jemati svoboščine, varnost in blagostanje, ki ga uživamo, za samoumevne. V teh negotovih časih potrebujemo močno ameriško vodstvo, potrebujemo pa tudi, da Evropejci prevzamejo svoj delež bremena," je zapisal nekdanji norveški premier. "Postopanje na lastno pest ni opcija, ne za Evropo ne za ZDA. Soočamo se z največjimi izzivi svoje varnosti v pol stoletja. To ni čas za dvome o vrednosti partnerstva med Evropo in ZDA."
Skrbi jih tudi ruska naveza
Stoltenberg je ob tem izpostavil, da je bilo ob terorističnih napadih 11. septembra v ZDA edinkrat, ko je Nato posegel po svoji samoobrambni klavzuli, ki terja od vseh članic, da priskočijo na pomoč napadeni članici. "To je bilo več kot samo simbolno dejanje. Nato je prevzel operacijo v Afganistanu. Od takrat je v Afganistanu služilo na stotisoče evropskih vojakov. In več kot tisoč jih je plačalo ultimativno ceno v operaciji, ki je bila neposreden odgovor na napad na ZDA."
Kot poroča BBC, Nato do torka Trumpovim grožnjam ni posvečal veliko pozornosti, saj so menili, da realnih možnosti za zmago nima. A zdaj se bojijo, da bi Trump, če začne uresničevati svoje grožnje, dejansko ogrozil celotno zavezništvo. Nato poleg tega skrbi tudi odkrito Trumpovo občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. V petek je Putinov predstavnik za medije dejal, da bi Trump lahko pomagal obnoviti medsebojno zaupanje med državama, če prepriča Nato, da umakne svoje sile z ruske meje.
Na to temo se je danes oglasil vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn, ki sicer Putina kritizira, a bi se strinjal z demilitarizacijo evropskih meja z Rusijo, da bi preprečili novo hladno vojno. "Imam veliko, veliko kritik na račun Putina, od kršitev človekovih pravic v Rusiji do militarizacije družbe, a treba se je ogniti nadaljnjemu zaostrovanju. Mislim, da moramo poskusiti demilitarizirati mejo med članicami Nata in Rusijo, da razdvojimo ti dve sili, med njima postavimo več prostora ... Ne smemo se spustiti v novo hladno vojno," je dejal za BBC.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje