Na nedeljski konvenciji je stranka poleg predsedniškega izbrala tudi za podpredsedniškega kandidatam in sicer 70-letnega Williama Welda. Oba sta nekdanja republikanca z bogatimi političnimi izkušnjami.

"Sem zelo fiskalno konservativen in zelo socialno liberalen. Zmanjšal bom vojaška posredovanja, katerih nezaželena posledica je, da smo manj varni v svetu," je dejal 63-letni Johnson, ki je bil med letoma 1995 in 2003 guverner zvezne države Nova Mehika.

Leta 2012 je najprej kandidiral za republikanskega predsedniškega kandidata, a ni uspel, zato se je preselil k libertarcem, za katere je potem na koncu osvojil odstotek glasov. Česa več tudi ni mogel pričakovati, saj je pred štirimi leti za kampanjo porabil 2,5 milijona dolarjev, medtem ko sta demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney porabila vsak po več kot milijardo dolarjev. Podobno vsoto bosta letos porabila tudi republikanec Donald Trump in demokratka Hillary Clinton.

Da bi ga televizijske postaje uvrstile na soočenja s preostalimi predsedniškimi kandidati, mora Johnson v anketah dobiti najmanj 15 odstotkov glasov.

Johnson je v svoji karieri zase in za republikance ter libertarce doslej zbral le osem milijonov dolarjev. Weld, ki je bil od leta 1991 do leta 1997 guverner Massachusettsa, pa 250 milijonov dolarjev.

Nekaj za liberalce, še več za konservativce
Libertarna stranka želi glasove razočaranih volivcev obeh največjih strank. Tako liberalnim volivcem, ki z Demokratsko stranko niso zadovoljni, Johnson ponuja boj za legalizacijo mamil, za pravico do umetne prekinitve nosečnosti, konec vojaških intervencij po svetu ter pravice homoseksualcev.

Za republikance, ki ne marajo Trumpa, pa ponuja boj za pravico do orožja, ukinitev davka na dohodek in podjetniškega davka, kar bi zamenjal z davkom na potrošnjo. Napoveduje tudi ukinitev zvezne davkarije, ministrstva za izobraževanje in ministrstva za trgovino. Prav tako bi ukinil upravo za hrano in zdravila (FDA) ter agencijo za boj proti mamilom (DEA). Filozofija Libertarne stranke je namreč, da lahko ljudje delajo kar hočejo, če ne škodujejo drugim.

Zgodovina skromnih uspehov tretjih strank
Tretje stranke v ZDA doslej niso imele veliko uspehov. Še najbolje se je po slovesu od republikancev leta 1912 odrezal Theodore Roosevelt, ki je na čelu progresivne stranke Bull Moose osvojil 27 odstotkov glasov in 88 elektorjev, kar je zadostovalo za drugo mesto za demokratom Woodrowom Wilsonom.

Nekdanji demokratski guverner Alabame George Wallace, ki je bil rasist, je leta 1968 osvojil 13 odstotkov glasov in 45 elektorjev za neodvisno stranko, poslovnež Ross Perot pa je leta 1992 dobil 19 odstotkov glasov in nič elektorjev, kar pa je bilo dovolj, da je pomagal do zmage Billu Clintonu pred republikancem Georgem Bushem starejšim.

Libertarna stranka vztraja v boju
Libertarna stranka svojega predsedniškega kandidata ponuja sicer od leta 1972, ko je John Hospers celo dobil elektorski glas, vendar zato, ker je eden od republikanskih elektorjev prestopil od Richarda Nixona k njemu. Malce več kot odstotek glasov je leta 1980 osvojil Ed Clark, kar je za stranko doslej najboljši rezultat.

Stranka se sicer veseli 30-odstotnega povečanja članstva na več kot 400.000 članov, na konvenciji pa so se prvič zbrali delegati iz vseh zveznih držav. Demokratska stranka ima sicer več kot 40 milijonov članov, Republikanska stranka pa okoli 30 milijonov.