Zdajšnji predsednik in demokratski izzivalec bosta stališča soočila na treh soočenjih, torkovo bo potekalo v Clevelandu v Ohiu, 15. oktobra se bosta srečala v Miamiju na Floridi, 22. oktobra, torej 12 dni pred volitvami 3. novembra, pa v Nashvillu v Tennesseeju.

Poleg predsedniških soočenj bo potekalo tudi eno soočenje podpredsedniških kandidatov, Mike Pence in Kamala Harris bosta skušala volivce prepričati 7. oktobra v Salt Lake Cityju. Soočenja bodo predvajale vse večje ameriške medijske hiše. Vsa soočenja bomo v živo spremljali tudi na MMC-ju.

Kaj trenutno pravijo javnomnenjske raziskave?

Kot poroča Reuters, je predsedniška bitka v posameznih državah veliko tesnejša, kot kažejo ankete na državni ravni. Najnovejša anketa na državni ravni, ki so jo izvedli v ponedeljek in torek, je pokazala, da Biden vodi pred Trumpom za osem odstotnih točk. Pregled po posameznih ključnih državah pa kaže, da sta kandidata veliko bolj izenačena.

Na podlagi javnomnenjske ankete, ki so jo izvedli v ključnih oz. prelomnih državah (t. i. swing states, kjer se lahko izid obrne v korist enega ali drugega), Biden trenutno z majhno prednostjo vodi v treh ključnih državah, še v treh pa sta bolj kot ne izenačena. Spletne ankete, ki so jih izvedli na začetku meseca, so pokazale, da Biden vodi s petimi odstotnimi točkami razlike v Wisconsinu in Michiganu, v Pensilvaniji s triodstotno, v Arizoni pa ju loči ena odstotna točka. Na Floridi in v Severni Karolini sta kandidata izenačena. Vseh omenjenih šest držav bo odigralo ključno vlogo na volitvah 3. novembra.

Kot poroča Reuters, bi ob upoštevanju zgoraj napisanega lahko letošnje volitve prinesle enako mešane izide kot leta 2016: takrat je Hillary Clinton prejela več glasov volivcev, a je Trump zmagal, ker je osvojil več elektorskih glasov.

Opaziti je nekaj pomembnih sprememb znotraj volilnega telesa. Biden, ki je postal demokratski predsedniški kandidat z obljubo, da ima največ možnosti proti Trumpu, je opazno pridobil podporo v eni izmed največjih volilnih baz: belopoltih volivcih brez visoke izobrazbe, čeprav ti še vedno v večji meri podpirajo Trumpa. Na državni ravni se je podpora Bidnu kot demokratskemu kandidatu med njimi povišala za 10 odstotnih točk, če primerjamo ankete izpred štirih let. Zdaj Trumpa podpira 50 odstotkov belopoltih volivcev brez visoke izobrazbe, Bidna pa 41. Pred štirimi leti je Trumpa podpiralo 61 odstotkov, Clintonovo pa 31 odstotkov omenjenih volivcev.

Na drugi strani ankete kažejo, da Trump zaradi odziva na pandemijo ni izgubil veliko podpore v ključnih državah, čeprav je na državni ravni njegova podpora upadla. V teh državah je tudi večja verjetnost, da bodo volivci presodili, da Trump bolje vodi ameriško gospodarstvo, kot bi ga Biden.

Anketa na državni ravni je pokazala, da 56 odstotkov vprašanih ne podpira Trumpovega odziva na pandemijo, med njimi jih 43 odstotkov močno nasprotuje njegovim potezam. Vendar pa se to nezadovoljstvo ne kaže v več ključnih državah, kjer so naredili ločene ankete, čeprav se število novih primerov okužb viša v več njih, med njimi Arizoni, na Floridi, v Wisconsinu, Pensilvaniji in Severni Karolini.

Na Floridi je recimo polovica vprašanih ocenila, da ima boljši načrt za spopadanje z virusom Trump, polovica pa, da ga ima Biden. Trump je tam tudi v največji prednosti na področju gospodarske politike: 51 odstotkov potencialnih volivcev meni, da bi bil Trump uspešnejši pri ustvarjanju novih delovnih. 41 odstotkov vprašanih je odvrnilo, da bi bil uspešnejši Biden.

Anketo je Reuters/Ipsos v posameznih državah izvedel med 11. in 16. septembrom v Arizoni, na Floridi, v Michiganu, Wisconsinu, Pensilvaniji in Severni Karolini. Anketirali so od 565 do 637 potencialnih volivcev, gre za reprezentativen vzorec. Izvedli so jih v angleščini, na Floridi in Arizoni so lahko odgovarjali tudi na anketo v španščini.

NYT: Bidna v večji meri podpirajo ženske

Javnomnenjska anketa USA Todaya in univerze Suffolk, ki so jo objavili v petek, kaže, da je v Minnesoti, ki je prav tako ena izmed ključnih držav, za sedem odstotnih točk v prednosti Biden. 47 odstotkov vprašanih bi podprlo Bidna, 40 odstotkov Trumpa, šest pa je neodločenih. Minnesota je sicer od leta 1972 glasovala v korist demokratov, a Trump upa, da bi lahko volivce prepričal, da glasujejo zanj. Med 20. in 24. septembrom so anketirali 500 potencialnih volivcev, ki so kot ključne teme označili poenotenje države (26 odstotkov), gospodarstvo in nova delovna mesta (16 odstotkov) ter pandemijo (13 odstotkov).

New York Times navaja, da si Trump prizadeva za ohranitev treh rdečih držav, ki jih je osvojil pred štirimi leti: Iowo, Georgio in Teksas. Tam si Biden utira pot in zvišuje podporo predvsem pri volivkah. V Iowi, kjer je po anketah NYT-ja in kolidža Sienne Biden pred Trumpom, je razmerje med spoloma v veliko korist Bidna: podpira ga 14 odstotnih točk žensk več kot Trumpa. Med moškimi volivci je Trump osem odstotnih točk v prednosti pred Bidnom.

V Georgii, kjer ankete kažejo, da vsakega kandidata podpira po 45 odstotkov vprašanih, ima Biden med ženskami za 10 odstotnih točk višjo podporo kot Trump, pri moških pa Trump za 11 odstotkov višjo. V Teksasu je odstotek moških, ki bi volili Trumpa, za 16 odstotnih točk višji kot tistih, ki bi podprli Bidna, podobno kot v prej omenjenih državah pa ima Biden višjo podporo pri ženskah (za osem odstotnih točk).

Tri soočenja Trump – Biden in eno Pence – Harris

Kandidata zdaj torej čaka sklepna faza kampanje. Priprava soočenj terja dolgotrajne priprave in usklajevanja do zadnje podrobnosti. Pravila za soočenja so zelo natančno določena, vsa bodo trajala natanko uro in pol brez oglasnih sporočil, natančno določene so tudi vsebine. Šest vprašanj s šestih različnih področij. Na prvem soočenju bodo teme: Trumpov in Bidnov arhiv (op. records), vrhovno sodišče, pandemija covida-19, rasni protesti in nasilje v mestih, integriteta volitev ter gospodarstvo. Kandidata bosta najprej imela vsak po dve minuti, da odgovorita na vprašanje, potem sledijo replike.

Prvo soočenje bo povezoval voditelj Fox Newsa Chris Wallace. Kot poroča BBC, bi številni lahko zmotno menili, da bo Wallace kot voditelj Trumpu naklonjene medijske hiše predsedniku prizanašal. "Predsednik se je znašel v nekaterih najbolj nenavadnih trenutkih ravno, ko je sedel nasproti Wallaceu, čigar smisel za podrobnosti je legendarna,"
je zapisal BBC-jev dopisnik iz Washingtona Anthony Zurcher. Julija je močno odmeval njun intervju, ko je Wallace, sicer registrirani demokratski volivec, Trumpu povedal, da je naredil enak kognitivni test kot predsednik, in mu navrgel, da "to ni najtežji test". Wallace je že vodil soočenje tudi leta 2016, in sicer zadnje soočenje Hillary Clinton in Donalda Trumpa na univerzi Nevada v Las Vegasu.

Kot Zurcher ocenjuje v napovedi pred torkovo debato, bo Bidnova naloga, da se predstavi kot zanesljiv kandidat, da skuša prepričati Američane, da si ga predstavljajo v Ovalni pisarni. Nastop mora izkoristiti tudi za razblinjenje skrbi glede svoje starosti in mentalnih sposobnosti. V preteklosti so se že močno razširili dvomi o njegovi psihofizični pripravljenosti na enega najzahtevnejših položajev na svetu. Na drugi strani gre pričakovati, da ga bo Trump ostro napadel. Kot se je izkazalo že v soočenjih pred štirimi leti s takratno demokratsko kandidatko Hillary Clinton in tudi v siceršnjih javnih nastopih, je Trump na odru lahko zelo nepredvidljiv. Po drugi strani pa Trumpa čaka Bidnova ostra kritika zaradi spopada s koronavirusno pandemijo, hudega gospodarskega padca in družbene razklanosti države.

Drugo soočenje bo moderiral politični urednik C-Spana Steve Scully, sklepno tretje pa NBC-jeva dopisnica iz Bele hiše Kristen Welker. Edino podpredsedniško soočenje bo povezovala vodja washingtonske izpostave USA Todaya Susan Page.

Kakšno vpliv imajo soočenja na izbiro volivcev v današnjem multimedialnem svetu, je težko oceniti. Število gledalcev, ki spremljajo soočenja prek televizijskega prenosa, se zlagoma zmanjšuje, še vedno pa jih redno spremlja več milijonov. Za številne predstavljajo potrditev njihove že predtem sprejete odločitve, politični poznavalci pa menijo, da bodo letošnja soočenja med najodločilnejšimi v zgodovini.

Prvo soočenje je potekalo med Kennedyjem in Nixonom

Ravno včeraj je minilo 60 let od prvega televizijskega soočenja ameriških predsedniških kandidatov. 26. septembra sta se v studiu v Chicagu soočila takratni podpredsednik, republikanec Richard Nixon, ki je veljal za velikega favorita, in njegov izzivalec, demokratski senator iz Massachusettsa John F. Kennedy. Soočenje je spremljalo kar 70 milijonov gledalcev. Bledemu Nixonu, ki je okreval po hospitalizaciji zaradi poškodbe kolena, je bilo vidno nelagodno, brisal si je potne srage, saj je zavrnil masko, medtem ko je na drugi strani mladi sijoči Kennedy blestel in bil prepričljivejši. Hitro je postalo jasno, kako veliko moč ima gibljiva slika, namreč številni, ki so soočenje le poslušali (po radiu), so izrazili pozitivno mnenje v korist Nixonu, medtem ko je večino tistih, ki so soočenje gledali po televiziji, v veliko večji meri prepričal Kennedy. Javnomnenjske raziskave so naslednji dan pokazale, da je Kennedy iz zaostanka prešel v prednost. Nixon je bil na naslednjih dveh soočenjih prepričljivejši, na zadnjem pa sta bila izenačena, a jih je gledalo po 20 milijonov ljudi manj. Na volitvah, enih najtesnejših v zgodovini ZDA, je potem zmagal Kennedy in postal najmlajši izvoljeni predsednik ZDA.

Že leta 1960 je postalo jasno, da soočenja predstavljajo novo poglavje v predsedniških kampanjah, hitro pa se je tudi potrdilo, kako vplivno vlogo nasploh ima televizijski medij. A kljub temu ali pa prav zato v predsedniških kampanjah v letih 1964 in 1968 potem ni bilo predsedniških soočenj, saj sta jih tako Lyndon Johnson leta 1964 kot Nixon štiri leta pozneje zavrnila. Televizijska soočenja so se znova vrnila leta 1976, od takrat pa potekajo redno pred vsakimi predsedniškimi volitvami.