Zakonodajna oblast v Združenih državah Amerike je v rokah dvodomnega kongresa, ki stoji na Kapitolskem griču v Washingtonu.

Spodnji, predstavniški dom sestavlja 435 kongresnikov. Koliko jih je iz posamezne zvezne države, je odvisno od števila prebivalstva; iz Kalifornije jih je denimo 52, Aljasko, Wyoming, Severno in Južno Dakoto, Vermont in Delaware pa zastopa po le en kongresnik. V povprečju vsak izvoljeni član predstavniškega doma zastopa 760 tisoč ljudi.

Kongresniki imajo dvoletni mandat. Izvoljeni so lahko, če so stari najmanj 25 let ter imajo že vsaj sedem let ameriško državljanstvo in prebivališče v zvezni državi, ki jo predstavljajo.

V senatu pa ima vsaka zvezna država – ne glede na velikost – po dva predstavnika. Skupaj je torej sto senatorjev, ki so od leta 1913 prav tako izvoljeni na neposrednih volitvah, seveda po posameznih državah. Senatorji lahko postanejo vsi, ki so ameriški državljani najmanj 9 let, so stari 30 let ali več in so prebivalci zvezne države, ki jo predstavljajo. Njihov mandat traja šest let. Vsaki dve leti volivci tako izvolijo tretjino senata.

Letošnje volitve torej poleg zamenjave v Beli hiši prinašajo tudi prevetritev kongresa: 435 novih kongresnikov in 33 senatorjev.

Dodajmo sicer, da tokrat v dveh zveznih državah zaradi smrti in odstopa dozdajšnjih senatorjev poteka še dvoje nadomestnih volitev, a pustimo to pri tej razlagi ob strani. In kaj kongresne volitve prinašajo v političnem smislu?

Zdaj imajo v predstavniškem domu večino republikanci, 220 jih je, osem več kot demokratskih kongresnikov. Trije sedeži so ob koncu tega mandata zaradi predčasnih odhodov prazni.

V senatu pa je trenutno 49 republikanskih senatorjev, 47 demokratskih in štirje neodvisni, ki pa večinoma sodelujejo in glasujejo z demokrati.

Senatorska mesta, ki so na voljo na tokratnih volitvah, zdaj zaseda 10 republikanskih, 19 demokratskih in štirje neodvisni senatorji. Kar 26 zdajšnjih senatorjev se sicer poteguje za nov mandat in le sedem ne. Za osvojitev senatne večine torej republikanci tokrat potrebujejo 12 volilnih zmag, demokrati pa 23.

Izvoljeni bodo svoj mandat začeli 3. januarja 2025 in bo trajal do začetka leta 2031.