Donaldu Trumpu je na volitvah 5. novembra uspelo osvojiti večino elektorskih glasov in je bil tako že drugič izvoljen na predsedniških volitvah. Dvakrat mu je uspelo premagati žensko kandidatko, leta 2016 Hillary Clinton, ko je zbral 304 elektorske glasove, in letos Kamalo Harris, ki ji je po trenutnih napovedih uspelo zbrati le 226 glasov elektorjev od potrebnih 270.

Donaldu Trumpu bo na letošnjih volitvah uspelo zbrati tudi večino glasov volivcev, in ne le elektorskih glasov. Ameriški državljani namreč svojega predsednika ne volijo neposredno, ampak to stori volilni kolegij, ki ga sestavlja 528 elektorjev. Njihovo število se razlikuje glede na posamezne države, zato glas volivcev v različnih državah nima enake veljave.

Trump je leta 2016 namreč zbral dobrih dva odstotka manj glasov volivcev kot Hillary Clinton ali okoli 2,9 milijona glasov, a kljub temu zmagal. Izid je pri njegovih nasprotnikih vzbujal dvome o legitimnosti njegovega mandata, vendar letos teh vprašanj ni več, saj je Trump osvojil t. i. "popular vote" oziroma prejel večino. To bo prvič po prvič po zmagi Georgea W. Busha leta 2004, da je republikanski kandidat zbral večino glasov volivcev.

Trump tako ni zmagal le v tradicionalno neodločenih zveznih državah, ki po navadi odločajo o zmagovalcu volitev, ampak je povedel tudi na državni ravni. Izidi vzporednih volitev kažejo, da je bil za to odločilen tudi določen demografski premik volivcev.

Izgubljeni glasovi mladih

Demokrati so stavili na glasove žensk, mladih, temnopoltih in manjšin, njihovih tradicionalnih volivcev. Vendar se jim načrt ni izšel, saj so k Trumpovi zmagi pripomogli tudi glasovi prav teh demografskih skupin, ki so se začele oddaljevati od demokratske stranke.

Med najpresenetljivejšimi je bil preskok pri mlajših volivcih med 18 in 29 leti, ki predstavljajo tradicionalno volilno bazo demokratov. Za Harris je letos tako znova glasovala večina mlajših volivcev – 52 odstotkov, medtem ko je za Trumpa glasovalo 46 odstotkov – vendar prednost šestih odstotnih točk predstavlja znaten upad proti prednosti, ki sta jo imela Hillary Clinton (18 odstotnih točk) ali Joe Biden pred štirimi leti, ko je ta znašala kar 25 odstotnih točk.

Razlika je bila majhna tudi pri volivcih od 30 do 44 let, kjer je Harris uspelo pridobiti vodstvo le za štiri odstotne točke (Hillary osem in Biden 12).

Trump je medtem izgubil nekaj volivcev pri upokojencih. Podpora demokratom pri volivcih, starejših od 65 let, je po preteklih treh volitvah končala na 48 odstotkih, medtem ko je Trump kljub osvojeni večini glasov v osmih letih izgubil nekaj podpore.

Manj podpore žensk

Kamala Harris je z bojem za pravico do splava kot eno poglavitnih točk predvolilne kampanje stavila na glasove žensk. Harris je uspelo zbrati več glasov žensk kot Trump, vendar je kljub podpori zvezdnic, kot so Taylor Swift, Beyonce in Oprah, zbrala manj podpore kot njeni predhodniki.

Če je Hillary Clinton zbrala za 13 odstotnih točk več glasov kot Trump leta 2016, Joe Biden leta 2020 prednost 15 točk, je Harris uspelo nabrati prednost le 10 točk, poroča CNN.

Čeprav ženske na splošno volijo demokratsko stranko, pa si ta podpore ne more nujno zagotoviti od belskih žensk. V zadnjih 72 letih je namreč večina belopoltih žensk volila demokratske kandidate le dvakrat, v letih 1964 in 1996, poroča britanski časopis Guardian. 5. novembra so znova volile Trumpa, vendar je Harris uspelo zmanjšati razliko v glasovih – ta je letos znašala le pet odstotnih točk, medtem ko je pred štirimi leti 11.

Latinskoameriški moški prestopili na Trumpovo stran

Afroameričani in latinskoameriški volivci še vedno ostajajo zvesti demokratski stranki, vendar so za Trumpa volili v večjem številu kot doslej, kar kaže, da se obe skupini, ki vsaka predstavlja okoli 10-odstotni delež volivcev, počasi odmikata od demokratov. Harris je uspelo pridobiti 86-odstotno podporo temnopoltih volivcev, kar pa je še vedno manj kot Bidnu, ki mu je zaupalo 91 odstotkov temnopoltih volivcev.

Latinskoameriški volivci, zlasti moški, se že od leta 2016 nagibajo k Trumpu. Clinton je pri njih leta 2016 zbrala za 31 odstotnih točk več podpore kot Trump, Biden štiri leta pozneje 23, letos pa so po poročanju CNN-a in Washington Posta prvič v večini prestopili na njegovo stran, in sicer za okoli 10 odstotnih točk. Latinskoameriške ženske so bile bolj naklonjene Harris, vendar z manjšo razliko kot do Clinton ali Bidna. Harris je tako zbrala prednost s 24 odstotnimi točkami, kar pa zbledi v primerjavi s prednostjo 44 odstotnih točk, ki jih je pri tej demografski skupini imela Hillary Clinton.

Temnopolte ženske še vedno predstavljajo najstabilnejšo volilno bazo demokratske stranke. Tako so tudi letos Harris namenile kar 84-odstotno podporo, vendar spet manj kot njenima predhodnikoma (Clinton z 90 in Biden z 81 odstotnimi točkami prednosti).

Upad podpore demokratski stranki se je v zadnjih osmih letih zmanjšal tudi pri temnopoltih moških. Trumpu je v nekaterih neodločenih zveznih državah uspelo skoraj podvojiti podporo temnopoltih moških, čeprav z nizke osnove. Harris je pri tej demografski skupini pridobila prednost 56 odstotnih točk podpore, a 13 točk manj kot Clinton leta 2016 in štiri manj kot Biden leta 2020.

Trump povečal podporo med manj izobraženimi volivci

Belopolti volivci z največ srednješolsko izobrazbo že od prve Trumpove kandidature predstavljajo stabilno volilno bazo, ki mu jo je v osmih letih uspelo ohraniti.

Medtem ko je Joeju Bidnu leta 2020 uspelo v naročje demokratske stranke povrniti nekaj teh volivcev in hkrati povečati število glasov univerzitetno izobraženih, je Harris letos nazadovala. Pravzaprav je bil to najslabši dosežek demokratov pri tej skupini na vseh trojih volitvah, kjer je kandidiral Trump. Harris je po podatkih tiskovne agencije AP pripadlo le 43 odstotkov glasov teh volivcev (štiri manj kot Bidnu), medtem ko je Trump svoj delež povečal na 55 odstotkov. Obenem mu je v vseh osmih letih uspelo ohraniti stabilen 41-odstotni delež volivcev z univerzitetno izobrazbo.