Že od leta 1845 Američani predsednika izbirajo v torek po prvem ponedeljku v novembru. Tako se je kongres odločil, da bi čim bolj ustregel kmetom. ZDA so bile namreč v sredini 19. stoletja skupnost, ki se je pretežno preživljala s kmetijstvom. Začetek novembra so kongresniki prepoznali kot najprimernejši čas, da se čim več ljudi udeleži volitev, saj je bil takrat pridelek že pod streho, vreme pa je še dopuščalo potovanja – številni so namreč za pot do volišča potrebovali več dni.

Da je danes vse popolnoma drugače, najbrž ni treba poudarjati. Volivci lahko svoj glas oddajo na predčasnih volitvah, te so se začele že konec septembra. Mimogrede, na prejšnjih volitvah je več kot 100 milijonov Američanov svoj glas oddalo predčasno. V torek bodo volivci po registraciji glasovnico prevzeli na voliščih, v nekaterih zveznih državah lahko izpolnjene glasovnice oddajo tudi elektronsko. Skupno bo imelo na torkov dan volilno pravico 244 milijonov Američanov, glasovali bodo lahko tudi tisti, ki bodo jutri dopolnili 18 let.

Američani predsednika ne volijo neposredno – to smo v preteklih dneh že večkrat slišali – ampak volijo tako imenovani elektorski kolegij. Vsaka zvezna država ima različno število elektorskih glasov, odvisno od števila prebivalcev. Kandidat za zmago potrebuje 270 elektorskih glasov, največ jih ima Kalifornija.

Torej, če nazorno razložimo: leta 2020 je za republikance, torej Trumpa, v Kaliforniji glasovalo 34-odstotkov volivcev, za demokrate, torej Bidna, pa 63-odstotkov volivcev. Vseh 55 elektorskih glasov je šlo Bidnu. Navadno je v noči po zaprtju volišč že znano, kdo je novi predsednik ZDA, a pred štirimi leti ni bilo tako. Pri preštevanju glasov po tekmi med Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom so nastali zapleti, zato je bil novi predsednik ZDA razglašen šele štiri dni po volitvah. Kar nekaj tednov pa je štetje potekalo leta 2000. Kako bo tokrat, je težko napovedati.