Pogoji so trije: rojen mora biti v Združenih državah Amerike, star najmanj 35 let in v ZDA je moral prebivati najmanj 14 let. Poleg teh pogojev in strankarske nominacije pa je najpomembnejše, da osvoji 270 elektorskih glasov.

Na ameriških predsedniških volitvah namreč volivci ne odločajo neposredno, kdo bo postal predsednik. To stori volilni kolegij, ki ga sestavlja 538 elektorjev. Zakaj prav toliko?

To je vsota števila članov predstavniškega doma kongresa in senata ter še treh elektorjev, ki predstavljajo Zvezno okrožje Kolumbija, torej glavno mesto Washington. Število elektorjev po posameznih zveznih državah je odvisno od popisa prebivalstva. Največ, 54, jih ima Kalifornija, sedem najmanj poseljenih zveznih držav pa ima po le tri elektorje.

In kdo pravzaprav so elektorji? Kako jih določijo? Postopek izbire kandidatov urejajo lokalni predpisi v zveznih državah in zlasti odločitve političnih strank, ustava določa le, da ne smejo biti kongresniki in senatorji ali zasedati uradniškega položaja na zvezni ravni. Bistvo pa je, da Američani na dan predsedniških volitev pravzaprav izbirajo elektorje svoje države. Volilni glas je sporočilo, koga naj njihova država prek izbranih elektorjev podpre ob formalnem glasovanju za predsednika.

Elektorji se zberejo v svoji zvezni državi nekaj tednov po volitvah, in sicer na torek po drugi sredi v decembru, letos bo to 17. decembra. Takrat glasujejo za predsednika in podpredsednika.

V 48 zveznih državah in Zveznem okrožju Kolumbija vse elektorske glasove pobere kandidat, ki so mu volivci namenili največ glasov, v dveh, Nebraski in Mainu, pa se elektorski glasovi porazdelijo.

6. januarja, torej približno dva meseca po volitvah, elektorske glasove preštejejo na skupni seji obeh domov kongresa, predsednik senata pa razglasi zmagovalca volitev.

In kaj se zgodi, če nihče ne dobi večine elektorskih glasov ali je izid neodločen? Potem mora odločitev sprejeti kongres: predsednika izbere novoizvoljeni predstavniški dom, podpredsednika pa senat.

To se je že zgodilo leta 1824, ko je predsednik nazadnje postal John Quincy Adams. Ta je bil sicer prvi od petih ameriških predsednikov do zdaj, ki so prišli v Belo hišo, čeprav so dobili manj glasov volivcev kot protikandidati. Dva takšna primera sta se zgodila tudi v tem stoletju: George Bush mlajši leta 2000 in Donald Trump leta 2016 sta osvojila dovolj elektorskih glasov, a manj glasov volivcev kot njuna tekmeca.

In še pogled v zgodovino. Volitve v ZDA na torek po prvem ponedeljku v novembru potekajo že od leta 1845. Tako so se želeli prilagoditi kmetom, ki so živeli daleč od volišč, saj so nekateri potrebovali ves dan, da so se s kočijo pripeljali na volišče. Pri iskanju najprimernejšega dneva volitev so tako potrebovali dva dneva. Zaradi obiska maše ob nedeljah in tržnice ob sredah se je torek izkazal za najprimernejši dan, november pa glede na kmečka opravila za najprimernejši mesec. Danes kritiki pravijo, da volitve sredi delovnega tedna niso več v duhu časa.

A za zdaj sprememb ni. 20. januarja se bo v Belo hišo vselil 47. predsednik ZDA; nosilec izvršne veje oblasti in poveljnik oboroženih sil, ki letno zasluži 400 tisoč dolarjev.