Čeprav je režim libijskega voditelja Moamerja Gadafija že v petek razglasil premirje, pa so njegove sile kljub temu nadaljevale napade na uporniško mesto Bengazi, zaradi česar je v soboto sledilo vojaško posredovanje zavezniških sil.

ZDA so sporočile, da dvomijo o vseh izjavah Gadafija, vključno z napovedjo prekinitve ognja.

Drugo noč letalskih operacij za uveljavitev prepovedi poletov nad Libijo so začela francoska letala, ki po poročanju BBC-ja niso napadla, saj niso naletela na odpor, čeprav iz libijske prestolnice Tripolis poročajo o streljanju libijske zračne obrambe.

Zavezniške sile do zdaj v operaciji niso izgubile nobenega letala in vsa so se varno vrnila v svoja oporišča.

Ameriškim, britanskim in francoskim letalom so se pridružila tudi danska, na vzlet pa se pripravljajo še španska, italijanska, belgijska in kanadska letala. Kot prva arabska država se bo napadom pridružil Katar, ki bo po napovedih francoskega obrambnega ministrstva napotil štiri vojaška letala. Pričakovalo naj bi se tudi sodelovanje letal iz Združenih arabskih emiratov, morda pa tudi iz Jordanije in Savdske Arabije.

"Ne gre za lov na Gadafija"
Območje prepovedi poletov nad Libijo je uspešno uveljavljeno, je sporočil ameriški admiral Mike Mullen, ki nima poročil o večjem številu žrtev med civilisti.

Poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske je zagotovil, da se območje prepovedi poletov nad Libijo uspešno izvaja, saj v zraku ni opaziti libijskih zračnih sil. Po njegovih besedah je neposredni cilj koalicije zaščita civilistov in ne nujno strmoglavljenje režima libijskega voditelja Moamerja Gadafija.

"Na tej točki ne gre za lov na Gadafija samega ali napad nanj," je dejal Mullen, ki je ob tem opozoril, da bi lahko Gadafi ostal na oblasti tudi po koncu posredovanja, ki je "omejeno". Dejal je še, da je bil prvi val napadov "zelo učinkovit" in zagotovil, da ni prejel nobenih poročil o večjem številu civilnih žrtev.

Po prvem valu napadov je noč s sobote na nedeljo minila dokaj mirno, saj je Zahod čakal, da bo lahko ocenil škodo, ki jo je prvi dan operacije Odisejeva zora povzročil polkovniku Gadafiju in njegovim silam.

Po navedbah ameriške vojske je bilo z ameriških in britanskih ladij izstreljenih 112 vodenih raket tomahawk, njihova tarča pa je bilo več kot 20 ciljev ob sredozemski obali Libije, predvsem položaji protiletalske obrambe okoli Tripolisa in Misrate, libijske rakete zemlja-zrak SA-5, radarji za zgodnje opozarjanje in nekatere komunikacijske zmogljivosti.

Napadi so se nadaljevali tudi v nedeljo, saj so francoska in britanska letala bombardirala libijsko protiletalsko obrambo v okolici Tripolisa. Pentagon je sporočil, da so so trije ameriški nevidni bombniki B2, ki so prileteli neposredno iz ZDA, ponoči odvrgli 40 bomb na pomembno libijsko letališče. Istočasno naj bi ameriška bojna letala preletavala Libijo in iskala kopenske sile Gadafija, ki bi lahko bile tarča napada.

Koliko žrtev?
Libijska državna televizija je sporočila, da je obstreljevanje vzelo 64 življenj, med njimi so tudi otroci, 150 ljudi je ranjenih. Trdijo, da je Zahod bombardiral tudi civilne tarče v Tripolisu in rezervoarje z gorivom, namenjene mestu Misrata, ki je v rokah upornikov, a teh navedb ni mogoče potrditi, trdijo tuje agencije.

Libijsko zunanje ministrstvo je zahtevalo nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov z utemeljitvijo, da francosko-ameriško-britanski napad ogroža mednarodni mir in varnost. Sporočili so tudi, da so prekinili sodelovanje z Evropo v boju proti nezakonitemu priseljevanju.

S telesi ščitili svojega voditelja
Medtem ko koalicijske sile nadaljujejo napade na Libijo, je voditelj Moamer Gadafi izjavil, da gre pri posredovanju za terorizem. "Pripravljamo se na dolgo vojno ... Porazili vas bomo," je dejal.

V govoru, ki ga je predvajala državna televizija, je še dejal, da bodo v eni uri kar milijonu libijskih mož in žena razdelili orožje za obrambo države. "Nikoli ne bomo zapustili svoje domovine, osvobodili jo bomo. Neizogibno je, da bomo napade zahodnih sil na naše ozemlje ustavili in jih porazili."

Gadafi je v soboto zvečer v kratkem zvočnem posnetku napade označil za "barbarsko, neupravičeno križarsko nasilje" ter napovedal povračilne napade na vojaške in civilne cilje v Sredozemlju, ki se bo po njegovih besedah spremenilo v "pravo bojišče". Dodal je še, da so odprli skladišča z orožjem in da oborožujejo vse Libijce, da se bodo lahko postavili po robu zahodnim silam.

Kocka je padla v Parizu
Operacija Odisejeva zora temelji na četrtkovi resoluciji Varnostnega sveta, ki je zahtevala prepoved letenja nad Libijo in zaščito vseh civilistov. Gadafijeve sile so sprva razglasile premirje in zahtevale preklic vseh bojnih operacij, nato pa so vseeno nadaljevale napade na upornike.

Zaradi teh dogodkov se je po srečanju v Parizu, kjer so se zbrali predstavniki Evropske unije, ZDA, Arabske lige, Afriške unije in Združenih narodov, začela vojaška intervencija v Libiji. Posredovanje so prva začela francoska bojna letala.

O upravičenosti posredovanja v Libiji pa mnogi dvomijo. Nekateri vojaški strokovnjaki opozarjajo, da bi se zahodne sile lahko znova zapletle v dolgo državljansko vojno, kljub poudarjanju, da na libijska tla njihova pehota ne bo stopila. Vprašanje je tudi, kakšna bo usoda predsednika Gadafija, saj so mnogi prepričani, da nikoli ne bo predal vodenja države komu drugemu. Drugi opozarjajo tudi pred mogočim vstopom libijskih sil v urbana središča, kar bi precej otežilo zračne napade.

ZDA le pomagajo, ne vodijo
Predstavniki ameriške in britanske vojske so izjavili, da so Gadafijevi vojski uspeli povzročiti "veliko škodo", učinek napada pa bo znan v nekaj urah, ko bodo nad območje poslali izvidniška letala. Ameriški admiral William Gortney je poudaril, da želijo imeti ZDA zgolj omejeno vlogo v operaciji.

Washington je tako večkrat dejal, da le pomagajo, ne pa vodijo intervencije. "Ameriške oborožene sile so začele omejene dejavnosti v Libiji, da bi pomagale mednarodnim prizadevanjem za zaščito libijskih civilistov," je med obiskom Brazilije izjavil predsednik Barack Obama in dodal, da na libijska tla ne bo poslal niti enega svojega vojaka.

Potem ko naj bi onemogočili libijsko protiletalsko obrambo, želijo Američani uresničevanje prepovedi letenja v pretežni meri prepustiti evropskim in morda tudi afriškim državam. ZDA imajo sicer v Sredozemlju najmanj enajst vojaških plovil, vključno z najmanj dvema podmornicama, dvema rušilcema, dvema amfibijskima vojaškima ladjama in poveljniško ladjo USS Mount Whitney.