Nekaj ur po objavi ameriške namere je južnokorejska tiskovna agencija Jonhap sporočila, da je Severna Koreja premestila raketo srednjega dosega musudan na vzhodno obalo. Gre za izstrelek z dosegom med 3.000 in 4.000 kilometri, kar pomeni da lahko zadene Južno Korejo, Japonsko in otok Guam v zahodnem delu Tihega oceana, kjer imajo ZDA vojaško oporišče.

Večina strokovnjakov navaja, da je Severna Koreja že uspešno preizkusila raketo musudan. Izstrelišče leži na severovzhodu države, kjer so v preteklosti že neuspešno preizkušali rakete dolgega dosega, vendar ni jasno, ali so raketo prepeljali na izstrelitveno ploščad.

Pred tem so oblasti v Pjongjangu vojski odobrile napad na ZDA, vključno z uporabo jedrskega orožja, kot razlog pa navedel stopnjevanje ameriške vojaške navzočnosti okoli Korejskega polotoka, kar je po njegovem mnenju le uvod v jedrski napad na Severno Korejo.

Zaradi severnokorejskih groženj na ameriška vojaška oporišča v Tihem oceanu je Pentagon sporočil, da bo na otočju Guam v naslednjih tednih namestil sistem protizračne obrambe Thaad.

V preteklih tednih so ZDA sporočile, da krepijo protizračno obrambo na vzhodni obali, kjer bodo na Aljaski namestile 14 novih prestreznikov raket, na Japonskem pa bodo postavili še drugi radar za protiraketni ščit. V zahodni Tihi ocean sta zaplula tudi dva ameriška rušilca z vodenimi izstrelki.

Prvokacije za domače potrebe?
Ameriški obrambni sekretar Chuck Hagel je dejal, da je treba severnokorejske grožnje jemati resno glede na nekatera dejanja v zadnjih tednih. Po njegovih besedah je odgovor ZDA "ustrezen, odgovoren in resen", medtem ko se z ameriškimi zaveznicami trudijo za zmanjšanje napetosti.

Kljub sovražni retoriki z vojaškimi grožnjami po ocenah Bele hiše za zdaj ni znakov o pripravah Severne Koreje za vojno in morebitni mobilizaciji 1,2 milijona vojakov, ki tvorijo eno najštevilčnejših vojska na svetu.

Zato nekateri sklepajo, da so grožnje le priprava in uvod v praznovanje obletnice rojstva ustanovitelja totalitarne azijske trdnjave Kim Il Sunga 15. aprila. Njegov vnuk in sedanji voditelj Severne Koreje Kim Džong Un si s stopnjevanjem retorike tudi krepi svoj ugled in vpliv v vojski, potem ko je pred več kot enim letom kot skoraj popolna neznanka, tudi za rojake, prevzel vodenje mednarodno osamljene države po smrti očeta Kim Džon Ila.

Severna Koreja je že drugi dan zapored zavrnila prihod južnokorejskih delavcev v skupen industrijski obrat v Kaesongu na severni strani meje in zagrozila, da bo zaprla objekt, če bo Južna Koreja še naprej izrekala žalitve.

Ban zaskrbljen, Moskva ostra
Na to se je odzval tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki je zaradi odločitve Pjongjanga glede Kaesonga izrazil razočaranje in zaskrbljenost. Ban je poleg tega na novinarski konferenci v Monaku znova izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi naraščanja napetosti na Korejskem polotoku. To je po Banovem mnenju povzročila "zelo negativna hujskaška retorika Severne Koreje". "Jedrske grožnje niso igra," je dejal in pozval vse vpletene strani, predvsem kitajsko vlado, naj umirijo dogajanje.

Rusija je medtem ostro obsodila najnovejše ravnanje Severne Koreje. "Za Rusijo je zaničevanje resolucij ZN-a od Pjongjanga brezpogojno nesprejemljivo," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič. Gre sicer za najhujšo kritiko Moskve na račun Severne Koreje do zdaj. Rusija je namreč vse do danes vse strani pozivala k zadržanosti in svarila, da bi lahko razmere ušle izpod nadzora.

Rusija si s Severno Korejo deli kratko mejo južno od Vladivostoka in na Daljnem vzhodu, z državo pa ima relativno tesne odnose.

Države z jedrskim orožjem: