Potem ko je Iran za svojega novega veleposlanika pri ZN-u izbral Abutalebija, so se razburili nekdanji ameriški talci na veleposlaništvu, ki so ga zasedli iranski študenti leta 1979, nato pa 52 talcev zadrževali 444 dni. Abutalebi naj bi sodeloval pri zasedbi in ugrabitvi talcev, a sam pravi, da je sodeloval zgolj kot prevajalec in pogajalec med izpustitvijo 13 talk.

Oba domova kongresa sta sicer na hitro in soglasno sprejela zakon, ki prepoveduje vstop v ZDA vsem osebam, tudi predstavnikom v ZN-u, ki so vohunile proti ZDA ali so bile kdaj vpletene v terorizem. Gre za zelo ohlapno terminologijo, saj splošno sprejete definicije terorizma na mednarodni ravni še ni. Bela hiša sicer še pregleduje zakonodajo, a njen tiskovni predstavnik Jay Carney je že dejal, da je predsednik Barack Obama istega mnenja kot kongres. Obama mora sporni zakon podpisati, da lahko začne veljati.

ZDA z ekskluzivnim pritiskom na ZN
Dogodek odpira vprašanje, koliko pritiska lahko ZDA izvajajo nad delovanjem ZN-a, saj je sedež svetovne organizacije v New Yorku, torej na njenem ozemlju. Medtem ko se v ZN-u glede tega niso opredelili in so dejali, da gre za dvostransko vprašanje med ZDA in Iranom, pa je predstavnik iranske misije pri ZN-u Hamid Babaej potezo ZDA označil za kršitev mednarodnega prava. "Gre za obžalovanja vredno odločitev ameriške administracije, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, dolžnostmi države gostiteljice in pravico suverene države članice, da določi svojega predstavnika pri ZN-u," je dejal.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Arakči je že povedal, da ne razmišljajo o morebitni zamenjavi Abutalebija. "Ne razmišljamo o alternativni izbiri," je dejal in dodal, da bodo zadevo peljali "prek pravnih mehanizmov pri ZN-u".

Ameriška zavrnitev vizuma predstavniku druge države pri ZN-u bi bil precedens, ki bi lahko v prihodnosti odprl podobne pozive k izbiri, kdo sme predstavljati neko državo pri ZN-u in kdo je ne sme, menijo kritiki te poteze. "Če bodo začele ZDA izbirati, kdo lahko predstavlja druge države pri ZN-u, bodo s tem verjetno razjezile druge države. Kako bi se počutil Washington, če bi Švica dala veto na njegovo izbiro za ameriškega veleposlanika pri Svetu za človekove pravice v Ženevi?" se je po poročanju Reutersa vprašal Richard Gowan, strokovnjak za mednarodne odnose na Univerzi v New Yorku.

Kaj pa pogajanja o jedrskem programu?
Odločitev Obamove administracije, da Abutalebiju ne podelijo vizuma, je bila objavljena le nekaj dni po srečanju pogajalcev Irana, ZDA in še petih drugih svetovnih sil na Dunaju v okviru še enega kroga pogajanj o iranskem jedrskem programu. A ameriška poteza naj ne bi vplivala na pogajanja. Tako je vsaj za Reuters zagotavljal predstavnik Irana, podobno pa menijo tudi v ameriški administraciji.