Riceova je ob robu obiska v Ukrajini povedala, da so ZDA podpisnice mednarodne konvencije proti mučenju, njena določila pa se nanašajo na vse ameriške državljane, ne glede na to, kje so.

Vpogled v satelitske slike?
Domnevni skrivni zapori ameriške obveščevalne službe Cia v vzhodni Evropi bodo zaradi prisotnosti Riceove tudi tema zasedanja Nata. Afera je dodobra razburkala evropske politične vode in Svet Evrope je že izrazil upanje, da bo v okviru preiskave o delovanju Cie v Evropi dobil vpogled v satelitske posnetke krajev na Poljskem in v Romuniji, kjer naj bi bili domnevni zapori.

ZDA nočejo priznati napake
Nemčija pa vztraja, da so se ZDA opravičile za napako, ko je Cia 31. decembra leta 2003 v Makedoniji ugrabila nemškega državljana Kaleda Al Masrija, ga odpeljala v Afganistan in ga tam zaprla za pet mesecev kot osumljenca v zvezi s terorističnimi napadi na ZDA leta 2001, preden ga je lani izpustila.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po srečanju z Riceovo v torek dejala, da je slednja priznala napako, vendar so ameriški uradniki to kasneje zanikali in dejali, da se je Merklova zmotila. Riceova je med obiskom v Nemčiji večkrat zavrnila, da bi govorila o primeru Al Masrija, vendar pa je priznala, da lahko ZDA včasih naredijo napako in jo v tem primeru tudi hitro popravijo.

Al Masri toži Cio
V Libanonu rojeni Al Masri je zaradi zmotnega zaprtja v torek vložil tožbo proti Cii in njenemu nekdanjemu direktorju Georgeu Tenetu. Po besedah Al Masrija so ga namreč v zaporu v Afganistanu pretepali, brcali, fotografirali golega in ga zaprli v celico iz cementa, kjer so mu dali za jesti postano vodo in kuhane piščančje kosti.

Zasliševalec v Afganistanu naj bi Al Masriju rekel, da je v državi, kjer ni nobenih zakonov in lahko za 20 let pozabijo nanj ali pa ga zakopljejo in ne bo nihče nikoli ničesar vedel.