Tri dni po napadu je sicer prvo uradno izjavo le podal ameriški obrambni minister Ash Carter in dejal, da ZDA "priznavajo svojo napako". Carter je dejal, da ameriška vojska "globoko obžaluje" izgubo življenj, priznava svojo napako in skuša ugotoviti, kaj je šlo narobe.

"Vojska ZDA pri vseh svojih operacijah skrbno pazi, da bi preprečila izgubo nedolžnih življenj, in ko naredimo napake, jih priznamo. In točno to počnemo zdaj," je izjavil Carter. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi razumeli ta tragični incident, se iz njega naučili in, če bo potrebno, terjali odgovornost."

MSF, ki vodi bolnišnico, uradnim razlagam in izmotavanjem Washingtona ne verjame in zahteva neodvisno preiskavo, saj trdi, da gre za vojni zločin. K neodvisni preiskavi poziva tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun. "Ker domnevamo, da gre za vojni zločin, MSF zahteva popolno in pregledno preiskavo dohodka, ki bi jo izvedlo neodvisno mednarodno telo," je dejal generalni direktor MSF-ja Christopher Stokes.

Ob tem je bil kritičen do navedb afganistanskih oblasti, da so afganistanski uporniki s položajev na območju bolnišnice napadali afganistanske sile in civiliste. "Te izjave nakazujejo, da so se afganistanske in ameriške sile odločile zravnati s tlemi popolnoma delujočo bolnišnico, v kateri je bilo več kot 180 bolnikov in članov osebja, ker trdijo, da so bili v njej talibani," je dejal. Kot je dodal, to kaže, da priznavajo vojni zločin, kar je v nasprotju s prvimi poskusi ameriških oblasti, da bi napad prikazale kot kolateralno škodo.

Pentagon je krivdo skušal sprva preložiti na afganistanske sile, primer pa opisujejo kot "zapleten".

Napad zahtevale afganistanske sile?
Zapletali pa so se tudi pri obrazložitvi. Sprva so namreč trdili, da so ameriške sile izvedle napad, da bi zaščitile Američane, ki so se znašli na udaru talibanov, ki so prejšnji teden nepričakovano zavzeli večje dele mesta. In napadi na bolnišnico, za katero so jim pri MSF-ju večkrat sporočili koordinate, da so bili rezultat "postranske škode", je konec tedna dejal predstavnik ameriških sil v Afganistanu.

Visoki afganistanski vladni predstavniki so ob tem dejali, da bi talibanski borci lahko uporabljali bolnišnico kot svoje oporišče, kar pomeni, da bi napad lahko bil nameren.

A poveljnik tujih sil v Afganistanu, general John Campbell, je včeraj novinarjem sporočil, da je izvedel, da je zgodba malce drugačna in da so ameriški zračni napad v Kunduzu zahtevale afganistanske sile. "Afganistanske sile so zahtevale podporo iz zraka, ker so bile pod neposrednim ognjem," je pojasnil in dodal, da je bilo v napadu ponesreči ubitih več civilistov.
Campbell je sicer danes še malce obrnil različico ter napad označil za "napako" in dodal, da ameriška vojska ne bi nikoli namerno streljala na bolnišnico .

Letalski napadi, ki so se začeli v soboto ob 2. uri, so trajali več kot uro, čeprav je MSF že v prvi polovici ameriške in afganistanske oblasti obvestil o tem, koga bombardirajo. Umrlo je 12 članov osebja MSF-ja in deset bolnikov, več deset je bilo ranjenih, bolnišnica pa je bila uničena.

Odšle vse človekoljubne organizacije
Kunduz so po ameriškem napadu na bolnišnico MSF-ja zapustile vse tuje človekoljubne organizacije, je sporočil urad ZN-a za usklajevanje humanitarne pomoči (OCHA). Kot so dodali, je humanitarno stanje v strateškem mestu na severu Afganistana, ki so ga prejšnji mesec za krajši čas zavzeli talibani, verjetno težavno, kaj vse tamkajšnje prebivalstvo potrebuje, pa je težko presoditi, saj je otežen dostop vanj.

Predstavnik OCHA-ja Jens Laerke je poudaril, da je bila omenjena bolnišnica edina tovrstna ustanova na celotnem severovzhodu Afganistana. Samo na območju Kunduza je skrbela za 300.000 ljudi. Ker so bile mednarodne človekoljubne organizacije Kunduz prisiljene zapustiti, zdaj tam dejansko ni več na voljo prave zdravstvene oskrbe za ljudi, ki so ostali v mestu. Poleg tega v večjem delu mesta po njegovih besedah ni vode in elektrike, večina tržnic s hrano je zaprtih.

V Kunduzu divjajo srditi spopadi, odkar so v prestolnico istoimenske province v ponedeljek vdrli talibani. Gre za prvo večje mesto, ki so ga talibani začasno zavzeli po letu 2001. Afganistanske varnostne sile naj bi sicer v petek ponovno prevzele nadzor v mestu, kar talibani zanikajo. Mesto je že zapustilo več tisoč ljudi, zaradi spopadov pa je bilo razseljenih 8.500 družin.