Moskva je to nemudoma zanikala.

Namigi o domnevnem ruskem vpletanju se vrstijo po številnih vdorih v strežnike demokratske stranke, podatke pa potem objavi WikiLeaks ali kaka druga spletna stran. Republikancem doslej še niso vdrli. Julija je vdor v demokratske strežnike razkril, da vodstvo demokratske stranke (DNC) odkrito favorizira Hillary Clintonin ima predsodke do njenega socialističnega protikandidata Bernieja Sandersa. Zaradi razkritih podatkov je odstopila predsednica DNC-ja Debbie Wassereman Schultz. ZDA so za vdor obtožile Rusijo, ta pa je obsodila "strupeno protirusko retoriko Washingtona".

Predstavniki ameriške vlade so doslej Rusijo obtoževali le neuradno, tokrat pa prvič naravnost s samega obveščevalnega vrha. "Tatvine in razkritja so namenjena vpletanju v ameriški volilni proces. Glede na obseg in občutljivost teh prizadevanj verjamemo, da so jih lahko avtorizirali le najvišji uradniki Rusije. Te dejavnosti za Moskvo niso nove, saj je podobno taktiko za vplivanje na tamkajšnje javno mnenje ubrala po Evropi in Evraziji," sta sporočila Johnson in Clapper.

O sankcijah nista govorila, vendar pa so neimenovani uradniki vlade medijem zagotovili, da bodo ZDA odgovorile na kraju in v času, ki si ga bodo izbrale. Povračilni ukrepi menda ne bodo nujno javno znani.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je zatrdil, da gre za popoln nesmisel. Po njegovih besedah vsak dan pride do več deset tisoč napadov na spletno stran ruskega predsednika Vladimirja Putina in veliko napadov je iz ZDA. Vendar pa Moskva zaradi tega vsakič ne krivi Bele hiše ali Langleyja (mesto v Virginiji, kjer je sedež obveščevalne agencije Cie, op. a.).

Nove informacije o odnosu Trump-Putin
Vodilni demokrat v odboru za mednarodne odnose predstavniškega doma kongresa Adam Schiff iz Kalifornije je besede Johnsona in Clapperja pozdravil ter pozval k sodelovanju z evropskimi zavezniki, ki so bili žrtve podobnih ruskih vpletanj.

Tiskovna agencija AP je medtem objavila podatek, ki sproža nova vprašanja o odnosu med republikanskim predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom in Moskvo oziroma Putinom. Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin naj bi namreč generalnega sekretarja Ban Ki Muna osebno opozoril na besede Visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Jordanca Zeida Raada Al Huseina, ki je ostro kritiziral Trumpa in nekatere evropske politike, češ da so demagogi in populisti. Čurkin naj bi Banu naravnost povedal, da naj Al Husein Trumpa "pusti pri miru in se posveti svojemu delu".

Trump je v času kampanje pogosto hvalil Putina in branil Rusijo pred obtožbami o računalniških vdorih. Namigoval je na razpustitev zveze Nato in zanikal rusko posredovanje v Ukrajini. Obenem pa je Moskvo javno pozval, naj z računalniškim vlomom najde izgubljeno elektronsko pošto Clintonove.