Posebni preiskovalec je postal 72-letni Robert Mueller, Rosenstein pa je sporočil, da je v interesu javnosti preiskavo predal v roke neodvisni osebi. "Posebni preiskovalec je nujno potreben, da bo imela lahko ameriška javnost polno zaupanje v izid preiskave. Naša država temelji na vladavini prava, in javnost mora vedeti, da vladni uradniki pošteno uveljavljajo zakone," je sporočil Rosenstein in tako presenetljivo uslišal zahteve demokratske manjšine v ameriškem kongresu.

Predsednik Trump je tvitnil, da gre za največji lov na čarovnice v ameriški zgodovini. "Pri vseh nezakonitih ravnanjih, ki so se dogajala med predvolilno kampanjo Clintonove in v času Obamove administracije, ni bil nikoli imenovan posebni tožilec," je še zapisal.

Sicer Trump še vedno verjame, da se bo vse končalo po njegovih prepričanjih. "Dosledna preiskava bo potrdila, kar že vemo - ni bilo nobenih zvez med mojo kampanjo in tujo državo. To sem že velikokrat povedal. Veselim se hitrega zaključka te zadeve. Nikoli se ne bom prenehal boriti za ljudi in vprašanja, ki so najpomembnejša za prihodnost naše države."

Demokrati so zahtevali imenovanje posebnega tožilca za preiskavo glede domnevnih povezav z Rusijo, potem ko je Trump prejšnji teden odpustil direktorja FBI-ja Jamesa Comeyja, pozive pa so okrepili, ko sta Washington Post in New York Times objavila novici o Trumpovi izdaji zaupnih informacij ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in o tem, da naj bi Trump skušal vplivati na Comeyja, da konča preiskavo ruske afere. Republikanci so sprva trdili, da poseben tožilec ni potreben, po novici o imenovanju Muellerja pa so se s tem sprijaznili.

Mueller je zaslovel kot direktor FBI-ja (urad je vodil 12 let pod Georgeem Bushem mlajšim in Barackom Obamo), ko je skupaj s Comeyjem, ki je bil pri predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu namestnik pravosodnega ministra ZDA, zagrozil z odstopom, če bo vlada nadaljevala sporni program nadzora nad ameriškimi državljani v imenu vojne proti terorizmu.

Sessions se je izločil iz odločitev
Pravosodni minister Jeff Sessions se je sicer izločil iz vseh preiskav in odločitev glede ruske afere, ker je med zaslišanji pred potrditvijo na položaj "pozabil" priznati svoja srečanja z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom. Ta je v središču afere zaradi stikov z nekdanjim Trumpovim svetovalcem za nacionalno varnost Michaelom Flynnom, glede katerega naj bi Trump želel, da Comey konča preiskavo.

Flynn je bil prisiljen zapustiti položaj svetovalca po le 23 dnevih, potem ko je zavedel podpredsednika Mika Pencea glede svojih pogovorov z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom, preden je Trump postal predsednik. Nezakonito je namreč, da se običajni državljan ukvarja z diplomacijo.

Nepredvidljivi posebni preiskovalci
Imenovanje posebnega neodvisnega tožilca oziroma preiskovalca je zelo nepredvidljiva zadeva, kot se je lahko prepričal nekdanji demokratski predsednik Bill Clinton. Zanj so posebnega tožilca imenovali za preiskavo zemljiških poslov v Arkansasu, končalo pa se je z laganjem o spolnem razmerju s pripravnico Monico Lewinsky in poskusom odstavitve (ang. impeachment) leta 1999.

Posebni tožilec lahko skliče veliko poroto za obtožnice proti vsem članom Trumpove kampanje, pa tudi proti članom administracije. Lahko zasliši kogar želi, tudi Trumpa, ki si bo moral zdaj poiskati odvetnika.

Posebni tožilec je lahko zelo neprijeten za tiste, ki jih preiskuje zato, ker lahko med preiskavo odkrije kakšna druga kazniva dejanja in razširi preiskavo. Trump ima zelo pisano preteklost in obstaja vprašanje, ali bo preiskava zadela ob še kaj zanimivega.

Številni stiki med Trumpovim taborom in Moskvo
Reuters medtem poroča, da so bili Flynn in drugi svetovalci v Trumpovem taboru v zadnjih sedmih mesecih predvolilne kampanje najmanj 18-krat v stiku z ruskimi predstavniki in drugimi ljudmi s povezavami s Kremljem po telefonu in elektronski pošti, pri tem pa se tiskovna agencija sklicuje na zdajšnje in nekdanje ameriške ameriške vladne uslužbence, ki so seznanjeni s temi stiki.

Gre za do zdaj nerazkrite stike, med njimi pa je bilo šest telefonskih pogovorov med veleposlanikom Kisljakom in Trumpovimi svetovalci, vključno s Flynnom, njegovim prvim svetovalcem za nacionalno varnost, so za Reuters dejali viri.

Med Flynnom in Kisljakom se je komunikacija stopnjevala po volitvah 8. novembra. Razpravljala sta o vzpostavitvi stranskega kanala za komuniciranje med Trumpom in ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, s katerim bi se izognila ameriški t. i. nacionalnovarnostni birokratski sistem, ki ga obe strani vidita kot sovražnega do izboljšanja odnosov, so za Reuters dejali štirje zdajšnji ameriški uslužbenci.

Bela hiša in svetovalci Trumpovi kampanji so kljub prvotnim zanikanjem stikov z Rusijo med kampanjo priznali, da je v tistem časi prišlo do štirih stikov med Kisljakom in Trumpovimi svetovalci.

Ljudje, ki so Reutersu razkrili stike, so sicer dejali, da v njih niso videli nikakršnih dokazov o dogovarjanju med Trumpovim taborom in Rusijo glede volitev. Teme pogovorov so bile izboljšanje gospodarskih odnosov med državama, sodelovanje v boju proti t. i. Islamski državi v Siriji in omejevanju Kitajske, so dejali viri. A razkritje bi lahko povečalo pritisk na Trumpa in njegove pomočnike, naj FBI-ju in kongresu razkrijejo vse stike z ruskimi predstavniki med volitvami in tik po njih.