ZDA se nagibajo k napotitvi dodatnih 3.000 vojakov v boj s talibani

Talibani želijo zasesti Kunduz

9. maj 2017 ob 15.55 • Washington, Kabul - MMC RTV SLO, STA

Ameriška vojska si prizadeva okrepiti svojo navzočnost v Afganistanu. Foto: Reuters

Konec aprila so afganistanske in ameriške posebne enote ubile vodjo t. i. Islamske države v Afganistanu Abdula Hasiba. V napadu je po navedbah ameriške vojske umrlo 35 borcev IS-ja in več višje rangiranih poveljnikov. Hasibovo smrt je že predtem sporočil afganistanski predsednik Ašraf Gani. Ameriške sile so marca okrepile operacije proti IS-ju v Afganistanu, pretekli mesec pa so na omrežje rovov in jam, ki jih uporablja IS v Nangarharju na meji s Pakistanom, odvrgle tudi največjo nejedrsko bombo na svetu. Nekdanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj je ameriški napad s to bombo označil za "nečloveško in najbrutalnejšo zlorabo države za prizorišče preizkusov novih in nevarnih orožij". Foto: Reuters

Kot poročajo ameriški mediji, ameriška vojska in zunanje ministrstvo predlagata napotitev 3.000 dodatnih vojakov v Afganistan za boj s talibani. V državi je trenutno 8.400 ameriških vojakov.

Ameriška vojska si prizadeva okrepiti svojo navzočnost v Afganistanu. Foto: Reuters

T. i. mati vseh bomb — Konec aprila so afganistanske in ameriške posebne enote ubile vodjo t. i. Islamske države v Afganistanu Abdula Hasiba. V napadu je po navedbah ameriške vojske umrlo 35 borcev IS-ja in več višje rangiranih poveljnikov. Hasibovo smrt je že predtem sporočil afganistanski predsednik Ašraf Gani. Ameriške sile so marca okrepile operacije proti IS-ju v Afganistanu, pretekli mesec pa so na omrežje rovov in jam, ki jih uporablja IS v Nangarharju na meji s Pakistanom, odvrgle tudi največjo nejedrsko bombo na svetu. Nekdanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj je ameriški napad s to bombo označil za "nečloveško in najbrutalnejšo zlorabo države za prizorišče preizkusov novih in nevarnih orožij". Foto: Reuters

Kot poroča BBC, ki se sklicuje na neimenovane uradnike, ameriški predsednik Donald Trump še ni odobril načrta. Ta bi lahko vključeval poziv, naj druge članice zveze Nato v Afganistan pošljejo od 3.000 do 5.000 vojakov. V Afganistanu je poleg ameriških vojakov trenutno okoli 4.600 tujih vojakov.

Bojne operacije ameriške vojske proti talibanom so se uradno končale leta 2014, ameriške posebne enote pa še naprej nudijo podporo afganistanskim silam. Februarja je poveljnik ameriških sil v Afganistanu general John Nicholson senatnemu odboru dejal, da jim primanjkuje "nekaj tisoč" vojakov.

Ameriški uradniki so dejali, da bi nov načrt močno povečal vojaško vlogo ameriške vojske v Afganistanu, dovolil pa bi obrambnemu ministrstvu, da namesto Bele hiše določa število vojakov v tej državi. Trump naj bi se glede načrta opredelil še pred vrhom Nata v Bruslju 25. maja.

Nova ofenziva talibanov
Talibani so prejšnji mesec napovedali začetek nove pomladne ofenzive teden dni po tem, ko so ubili najmanj 135 afganistanskih vojakov v vojaškem oporišču blizu mesta Mazar e Šarif na severu države. Talibani so sicer sporočili, da bodo uporabljali tako vojaške kot politične taktike in da so njihove glavne tarče tuje sile.

Talibani nizajo vojaške uspehe. V soboto so tako osvojili okrožje le nekaj kilometrov zahodno od Kunduza, ki si ga prizadevajo zasesti. BBC poroča, da je bilo več tisoč družin prisiljenih zapustiti svoje domove.

ZN: Letos pregnanih 90.000 ljudi
Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) je objavil podatek, da je bilo pred spopadi med afganistanskimi varnostnimi silami in talibani letos v Afganistanu z domov pregnanih skoraj 90.000 ljudi. OCHA je sporočil, da so prisilne izgone z domov zaznali v 29 od 34 provincah, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Samo v provinci Kunduz na severu države, kjer potekajo hudi spopadi, bi bilo lahko na begu dodatnih 30.000 ljudi, ocenjuje ZN. Lani je v Afganistanu pred nasiljem z domov zbežalo več kot 660.000 ljudi. Za letos ZN pričakuje dodatnih 450.000 razseljenih ljudi.