Biden je Tbilisi obiskal leto dni potem, ko sta se Gruzija in njena severna soseda Rusija zapletli v vojno za nadzor nad separatistično gruzijsko pokrajino Južna Osetija, ki jo je Moskva nato priznala, kot je priznala tudi neodvisnost še ene gruzijske separatistične pokrajine Abhazije.

Ameriški podpredsenik, ki se je srečal z gruzijskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem, je Rusijo pozval, da spoštuje dogovor o premirju in iz obeh omenjenih pokrajin umakne svoje sile. Ob tem je pozval tudi svet, naj ne sledi Rusiji in naj ne prizna neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije.

"Na silo ne bo šlo"
V govoru pred gruzijskimi poslanci je Biden opozoril, da ni vojaške možnosti za vrnitev uporniških pokrajin pod nadzor oblasti v Tbilisiju, vendar je dejal, da jim ZDA stojijo ob strani na poti do varne, svodobne, demokratične in znova enotne Gruzije, za kar si je prislužil bučen aplavz. Izrazil je tudi podporo gruzijskim željam po vstopu v zvezo Nato.

Napetosti znova naraščajo
Ob prihajajoči prvi obletnici konflikta se znova stopnjujejo napetosti med Gruzijo in Rusijo, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi vnovičnega oboroževanja kavkaške države in napovedala, da bo to preprečila, ob tem pa je zagrozila tudi državam, ki jo bodo oskrbovale z orožjem.

"Preperečili bomo ponovno oboroževanje Sakašvilijevega režima in za to bomo sprejeli konkretne ukrepe," je dejal namstenik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin, ki je obtožil nekatere neimenovane države, da skrivajo svoje vojaško sodelovanje z Gruzijo pod pretvezo humanitarne pomoči.

Več je treba storiti za demokracijo
Biden se je dotaknil tudi notranjepolitičnih tem in Gruzijo pozval h krepitvi demokracije ter iskanju pravega ustavnega ravnovesja med parlamentom in predsednikom, kar je prikrita kritika na račun vse bolj avtoritarne voditeljske drže Sakašvilija, ki je že nekaj časa na udaru domače opozicije zaradi nepremišljenega vodenja lanske vojne in pomanjkanja demokratičnih standardov.