Poročilo med težavami omenja sodne zaostanke, površne postopke pri prošnjah za azil, nasilje nad ženskami, trgovanje z ženskami in dekleti, pravice delavcev migrantov, diskriminacije Romov, nasilje nad geji in lezbijkami ter diskriminacijo državljanov nekdanje Jugoslavije, ki v Sloveniji nimajo urejenih dokumentov.

Čeprav zakon zagotavlja pravico do sojenja brez odlašanja, se sodni zaostanki - do junija lani jih je bilo 266.221 - še vedno kopičijo, ugotavlja poročilo. Državni projekta Lukenda za odpravo sodnih zaostankov sicer povečuje učinkovitost sodstva, povprečni sodni zaostanki pa so se z 14,1 meseca skrajšali na 6,1 meseca, navaja poročilo.

Lani je bilo nekaj poročil, da je prihajalo do površnosti pri prošnjah za azil, prosilci za azil pa včasih niso dovolj seznanjeni s pravico do pritožbe na odločitev glede njihovih prošenj. Na to problematiko sta opozarjala tudi Unicef in UNHCR, navaja poročilo.

Urejanje problematike "izbrisanih"
V Sloveniji je bilo lani 4.090 ljudi brez urejenega državljanstva, večina pa jih je živela v nekdanji Jugoslaviji in so bili po osamosvojitvi Slovenije "izbrisani". V drugi polovici lanskega leta je vlada začela izvajati retroaktivno pridobitev stalnega prebivališča "izbrisanih" na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ugotavlja State Department.

Medijske pravice so se leta 2010 večinoma spoštovale, poročila o neposrednem vladnem vplivu na medije pa so se zmanjšala.

Poročilo navaja, da zakon predvideva kazenske sankcije za koruptivna dejanja, kljub temu pa so uradniki včasih vpleteni v korupcijo. Ob tem omenja, da se je konec lanskega leta nadaljevala preiskava vpletenosti več uradnikov in posameznikov v afero Patria.

Nasilje nad ženskami in zloraba otrok
Še vedno pa ostajata nasilje nad ženskami in zloraba otrok. Poročilo navaja podatke SOS-telefona, da naj bi bila vsaka četrta ženska žrtev nasilja. V letu 2010 je bilo prijavljenih 201 kaznivo dejanje spolne zlorabe otrok do 15 let. Kot problematično poročilo izpostavi tudi trgovanje z ženskami in mladimi dekleti. Zakon sicer zagotavlja posebne programe za zaščito otrok pred zlorabami in izkoriščanjem, država pa večinoma dobro uveljavlja zakone na tem področju.

Poročilo med drugim omenja, da revščina, diskriminacija, pomanjkanje družinske podpore in težave z jezikom še vedno ostajajo največje težave pri vključevanju romskih otrok v družbo in dokončanju obveznega osnovnega šolanja. Kar 98 odstotkov Romov v Sloveniji je nezaposlenih, 90 odstotkov pa tudi nepismenih.

Primeri nasilja nad geji
Diskriminacija istospolno usmerjenih je še vedno prisotna, zgodilo pa se je tudi nekaj posameznih primerov nasilja nad homoseksualci. V letu 2010 so bili trije posamezniki obsojeni na 18 mesecev zapora zaradi napada na gejevskega aktivista.

V poročilu so omenjene "nove" manjšine v Sloveniji (Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Kosovski Albanci in Romi iz Kosova in Albanije), vendar pa njihov status, ki bi jih opredelil kot "uradne" manjšine v Sloveniji, ni urejen. Opozarja na kršenje pravic migrantskih delavcev v Sloveniji, ki večinoma prihajajo iz BiH-a, Srbije in Črne gore ter so pogosto izpostavljeni izkoriščanju.