Predsednica Zdravnikov brez meja Joanne Lui je dejala, da je potrebnih najmanj šest mesecev, da bi spravili izbruh pod nadzor, pa še to naj bi bila zelo optimistična ocena. Pozvala je k okrepljeni mednarodni koordinaciji pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). "Vse vlade morajo ukrepati. Delovati moramo zdaj, če želimo zajeziti epidemijo," opozarja Lui.

Pri tem je ključno uspeti pri nadzoru izbruha v Liberiji, je dejala. V tej državi je zaradi te bolezni umrlo več kot 300 ljudi. "Če ne stabiliziramo Liberije, ne bomo nikoli stabilizirali regije," je dejala Lui.

WHO: Izbruh je podcenjen
WHO medtem ugotavlja, da je izbruh ebole v Zahodni Afriki neizmerno podcenjen, zato so potrebni izredni ukrepi.

Po zadnjih podatkih je v zahodnoafriških državah za virusom hemoragične mrzlice umrlo 1.069 ljudi, medtem ko se jih je okužilo več kot 2.000.

Strokovnjaki WHO-ja so v četrtek opozorili, da število potrjenih primerov okužb in umrlih niti približno ne kaže dejanskega obsega epidemije, ki je hudo podcenjen. Pričakujejo, da se bo epidemija vsaj še nekaj časa nadaljevala, sami se pripravljajo na obdobje nekaj mesecev.

WHO usklajuje množični mednarodni odziv na ebolo, pri čemer je eden izmed ključnih izzivov njena širitev na območjih, ki jih zaznamujejo izredna revščina, nedelujoči zdravstveni sistemi, hudo pomanjkanje zdravnikov in usposobljenega zdravstvenega osebja ter močan strah pred boleznijo, ki se meša z neznanjem prebivalcev.

V Nigeriji sta zaradi nasedanja govoricam umrla dva človeka, ki sta pila solno raztopino, za katero se je med nekaterimi prebivalci razširilo prepričanje, da preprečuje okužbo z ebolo. Čeprav je nigerijski minister za zdravje opozoril pred takimi prepričanji, so več ljudi sprejeli v bolnišnice po zaužitju solne raztopine.

Ukrepi ne smejo sejati panike
Večina žrtev ebole je umrla v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone, štirje ljudje pa so umrli v Nigeriji. Najhujši izbruh te bolezni po odkritju leta 1976 v današnji Demokratični republiki Kongo se je začel februarja v Gvineji, nato pa se je razširil še na Liberijo in Sierro Leone. Vse več okuženih je tudi med zdravstvenim osebjem, ki pomaga bolnikom. Tako je v Sierri Leone od konca maja umrlo že več kot 30 medicinskih sester.

Mednarodne agencije že razmišljajo, da bi z letali odvrgle pomoč v hrani ali organizirale humanitarne konvoje za območja v Liberiji in Sierri Leone, ki so jih zaprli pred zunanjim svetom, da bi tako preprečili širjenje te zelo nalezljive bolezni.

Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi morale prizadete države ponovno proučiti odziv na epidemijo in se izogibati ukrepom, ki bi med ljudi širili nepotrebno paniko ali povzročili gospodarsko škodo.