Mesto Amerli, ki leži v pokrajini Saladin, so sunitski skrajneži oblegali od začetka svoje ofenzive junija. Tamkajšnji prebivalci, med katerimi je približno 15.000 šiitskih Turkmencev, se spopadajo s pomanjkanjem vode in hrane, poleg tega pa so ogroženi tako zaradi svoje vere - džihadisti jih imajo za heretike - kot zaradi dosedanjega upora skrajnežem.

Proti skrajnežem okrog mesta so se skupaj bojevale iraške sile, na tisoče pripadnikov šiitskih milic in kurdske pešmerge. V okviru operacije so najprej zavzeli deset vasi na poti do Amerlija, nato so iraške sile zdaj le vstopile v mesto in razbile obroč okrog njega. Gre za velik vojaški uspeh Bagdada v boju proti skrajnežem iz vrst Islamske države (IS).

Hrana za oblegane
Že zjutraj so sicer ameriška letala nad mesto odvrgla humanitarno pomoč, obenem pa so vojaška letala na območju obstreljevala položaje IS-ja. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby, so njihova letala pomoč, ki vključuje hrano, vodo in zdravstvene pripomočke, odvrgla na prošnjo iraške vlade. Pri tem so jim pomagala letala iz Avstralije, Francije in Velike Britanije.

ZDA so pomoč mestu dostavile ob hkratnih zračnih napadih na okoliške položaje IS-ja. Po besedah Kirbyja je operacija na območju namenjena blažitvi humanitarne krize in zaščiti civilistov, ujetih v Amerliju.

Kurdom na pomoč tudi z orožjem
Irak si prizadeva ponovno prevzeti nadzor na območjih, ki jih je od junija zavzela Islamska država. Ameriška letala so mu ta mesec priskočile na pomoč z zračnimi napadi na položaje skrajnežev. ZDA bodo poleg tega iraškim Kurdom pomagale tudi z dobavo orožja, pri čemer se jim je pridružilo več držav, med drugim Kanada, Italija, Francija in Velika Britanija. Nazadnje je danes tovrstno podporo napovedala tudi Avstralija.

Ob tem se je težko izogniti grenki ironiji, da so ZDA še lani z orožjem oskrbovale islamske upornike, ki so se v Siriji bojevali proti režimu predsednika Bašarja Al Asada, danes pa se je del izmed njih oblikoval v skrajno Islamsko državo, hkrati pa Kurdska delavska stranka (PKK) ostaja na ameriškem seznamu terorističnih organizacij.

PKK se sicer že 30 let bojuje za neodvisnost Kurdistana, prostranega območja, ki se razteza na vzhod Turčije, sever Iraka, severozahod Irana in severovzhod Sirije.