Svetovna organizacija se je odločila za redko potezo in se sklicuje na svojo imuniteto pred zahtevami za odškodnine, ki ji jo daje Konvencija o privilegijih in imunitetah Združenih narodov iz leta 1946. Približno 5.000 prebivalcev Haitija preko svojih odvetnikov od Združenih narodov zahteva, naj postavijo vodni in sanitarni sistem v državi, s katerim bi vsaj omejili širjenje kolere, organizacija naj plača odškodnine žrtvam kolere za njihove izgube in naj se javno opraviči za svoja napačna ravnanja.

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je že poklical haitijskega predsednika Michela Martellyja in ga obvestil o odločitvi. V skopi izjavi za javnost je tiskovni predstavnik Ban Ki Muna medije obvestil, da zahtevam za milijone dolarjev vredne odškodninske tožbe v skladu s konvencijo o imunitetah Združeni narodi ne bodo ugodili, nikjer pa niso omenili odgovornosti za epidemijo.

Konvencija daje pravno zaščito organizaciji
Konvencija o privilegijih in imunitetah Združenih narodov je bila ena prvih, ki so jih Združeni narodi sprejeli ob svoji ustanovitvi. S konvencijo Združeni narodi sami sebi zagotavljajo pravno zaščito v državah, kjer delujejo, sekcija 29. konvencije pa imuniteto širi še na vse predstavnike Združenih narodov, ki delujejo v imenu organizacije.

Tokrat ni prvič, da so se Združeni narodi sklicevali na imuniteto, a gre za precej nenavadno potezo zaradi skrajnih razmer, ki vladajo na Haitiju.

Odvetnik: ZN mora odgovarjati za svoja dejanja
Eden izmed odvetnikov žrtev kolere je za BBC povedal, da imuniteta Združenim narodom ne more pomeniti tudi, da ne morejo biti kaznovani zaradi svojih dejanj, ter da bodo zadevo spodbijali tudi na sodišču. Pojasnil je, da ne bodo spodbijali imunitete Združenih narodov, ki jo zagotavlja konvencija, ampak da bodo skušali doseči pravico za površna dejanja, kot sta nepregledovanje pripadnikov misij za nekatere bolezni in nepravilno polaganje kanalizacije.

Za izbruh kolere krivi prav pripadniki sil ZN-a?
Izbruh epidemije kolere na Haitiju konec leta 2010, ki je bil najhujši v sodobnem času, je terjal skoraj 8.000 življenj in prizadel več sto tisoč ljudi, kar vsakega 16. Haitijca. Kolero naj bi v državo prinesli prav pripadniki mirovnih sil Združenih narodov, a organizacija nikoli ni priznala odgovornosti za izbruh. Trdi namreč, da ni mogoče ugotoviti natančnega vira epidemije, pa čeprav vse več dokazov vodi k slabim sanitarnim razmeram v šotorskem naselju, kjer so bivali okuženi pripadniki mirovnih sil iz Nepala.

Decembra lani so Združeni narodi sprožili dve milijardi dolarjev vredno akcijo za boj proti koleri na Haitiju. Ban Ki Mun je v telefonskem pogovoru s haitijskim predsednikom zagotovil, da bo pomoč državi še prihajala. Haiti je v popolnem razsulu, saj je državo v začetku januarja 2010 prizadel hud potres, ki je terjal več kot 250.000 življenj, oktobra leta 2010 pa je državo prizadela še epidemija kolere. Kolera je bolezen revnih, saj se širi prek odpadkov, ko vstopi v vodni sistem, pa se je je težko znebiti, še posebej v državi, kot je Haiti, kjer ni učinkovitih kanalizacijskih in sanitarnih sistemov.