Lani je bilo v svetovnih parlamentih 17 odstotkov žensk, kar pomeni, da se je njihovo število povišalo za šest odstotkov v zadnjem desetletju. Kljub temu se je lani rast upočasnila in s takim tempom bo treba na enakost spolov v parlamentih čakati do leta 2007, v svojem poročilu ugotavlja Medparlamentarna unija (IPU).

Po svetu 35 parlamentom predsedujejo ženske, kar je nov rekord. Med drugim se je ženska prvič povzpela na čelo parlamenta v Gambiji, Izraelu, Svaziju, Turkemeniji in tudi v ZDA, kjer je demokratinja Nancy Pelosi postala vodja predstavniškega doma ameriškega kongresa.

Vodi Ruanda
V nobenem od 189 parlamentov na svetu, ki jih je zajelo poročilo IPU-ja, ne sedi 50 odstotkov žensk. Največ žensk v parlamentu imajo v Ruandi, kar 48,8 odstotka, sledijo pa ji Švedska s 47,3 odstotka, Kostarika z 38,6 odstotka, Finska z 38 odstotki in Norveška s 37,9 odstotka. V slovenskem parlamentu sedi le 12 žensk, kar pomeni 13,3 odstotka.

Evropa za Amerikama
Povprečno je v obeh Amerikah zastopanost žensk v parlamentih skoraj 20-odstotna. V Evropi je ženskih poslank 19,1 odstotka, v podsaharski Afriki 16,8 odstotka, v Aziji 16,1 odstotka in na tihooceanskem območju, vključno z Avstralijo in Novo Zelandijo, 14,5 odstotka. Najmanj jih je v parlamentih arabskih držav, kjer je zastopanost 8,6-odstotna. Najmanjši napredek so dosegla tihooceanska otočja, kjer na Solomonovih otokih in Tuvaluju v parlamentu ni nobene ženske predstavnice.

Kvote pomagajo ženskam
IPU ugotavlja, da je eden izmed vzrokov za večjo zastopanost žensk uvedba kvot. Tako je 23 držav, ki so za vstop v parlament uvedle kvote na podlagi spola, povečalo zastopanost žensk, ki so osvojile 22 odstotkov sedežev, medtem ko so v državah brez kvot osvojile le 12 odstotkov sedežev. Največji uspeh so dosegli v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu, kjer so bile ženske sploh prvič izvoljene v parlament.