Zato je, kot je dejal, "prostor odprt".

Slovenski filozof svetovnega slovesa je za arabsko televizijsko postajo Al Džazira spregovoril o pomembnih spremembah, ki se dogajajo v svetovnem finančnem in političnem sistemu od ulic mest na Bližnjem vzhodu s t. i. arabsko pomladjo do ulic velemest na Zahodu, kjer so ljudje nezadovoljni s statusom quo, kar se v zadnjem času manifestira (tudi) z gibanjem Occupy Wall Street.

Moramo tvegati
Kdo bo zapolnil vakuum v tem "odprtem prostoru"? "Ne pozabimo, kdo je zapolnil prostor v Evropi v 30. letih prejšnjega stoletja. To prinaša svoja tveganja, a kljub temu moramo tvegati. Zakaj? Ker vedno bolj in bolj vidimo – skozi niz gospodarskih kriz, ki postajajo nekakšno trajno izredno stanje - fenomen, na katerega bi morali biti pazljivi, nastajajo novi zidovi, nove delitve, ki nastajajo znotraj večine držav, ne le med revnimi in bogatimi. Gre za nekaj veliko bolj radikalnega – ljudje, ki živijo v favelah v Braziliji ali slumih drugje, so preprosto izključeni iz javnega prostora, političnih dogodkov itd."

Kapitalizem je prinesel zahtevo po demokraciji
"Trdim, da če ne bomo nekaj naredili, se bomo postopoma približali nekemu novemu tipu avtoritarne družbe. Tukaj vidim svetovno zgodovinsko pomembnost tega, kar se danes dogaja na Kitajskem. Do sedaj – bodimo odkriti - je bil en dober argument za kapitalizem: prej ali slej je prinesel zahtevo po demokraciji. Česar se bojim, je, da pri tem kapitalizmu z azijskimi vrednotami dobimo kapitalizem, ki je veliko bolj učinkovit in dinamičen, kot je naš zahodni kapitalizem. A ne delim upanja svojih liberalnih prijateljev – dajte jim deset let, preden se zgodijo še ene demonstracije kot na Trgu nebeškega miru – ne, zakona med kapitalizmom in demokracijo je konec," je v pogovoru med drugim dejal Žižek, ki je priznal, da rad izziva s svojimi izjavami.

"Edina utopija je, da se stvari nadaljujejo, kot so"
Menil je, da je eno ključnih vprašanj, kaj želi Evropa?"Evropa se ne more odločiti. Na eni strani imamo ta tehnokratski Bruselj, potem pa imamo nacionalistična protiimigrantska gibanja. Zelo žalostno je, če je to edina alternativa. Menim, da svet hoče pravo alternativo. Bi radi živeli v svetu, kjer je edina alternativa ali anglo-saksonski neoliberalizem ali kitajsko-singapurski kapitalizem z azijskimi vrednotami, kar pomeni avtoritaren kapitalizem? Vidimo omejitve obstoječega sistema. Ljudje pravijo, da sem utopist. Edina prava utopija zame je, da se stvari lahko nadaljujejo tako, kot so. Nekaj je treba storiti. Tragedija je, da ne vemo, kakšna efektivna oblika lahko nasledi kapitalistično demokratični sistem," je razložil.

"Videti bi morali nasilje, ki je nevidno"
Na vprašanje novinarja Toma Ackermana, ali so imeli protestniki v Veliki Britaniji pred meseci politično ozadje, je slovenski filozof odvrnil, da je šlo za preprosto nasilje, da na ulicah ni bilo nobenih zahtev. "Pravo nasilje, ki ga podpiram, ni fizično nasilje, ampak nasilje npr. egiptovskih protestnikov na trgu Tahrir. Bili so nasilni v smislu, da so hoteli, da preneha funkcionirati celoten sistem. Težava je z demonizacijo nasilja. Seveda bi ga morali demonizirati, a pred tem bi morali tudi videti vse oblike nasilja. Videti bi morali nasilje, ki je nevidno. /…/ To je nasilje, ki ga ne opazimo veliko, ker je del sistema. Razširimo svoje dojemanje nasilja."