V času, ko se v Sloveniji veliko govori o novem družinskem zakoniku, ki med drugim prepoveduje tudi telesno kaznovanje otrok, smo se ob robu mednarodne konference o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem pogovarjali s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice, Thomasom Hammarbergom, ki je prepričan, da je novi zakonik zelo dober in da bo prinesel veliko dobrega predvsem otrokom, ki bodo popolnoma zavarovani pred vsemi oblikami telesnega kaznovanja in zlorab.

Letos slavimo 20. obletnico Konvencije Združenih narodovo o pravicah otroka. Kako lahko mi pomagamo otrokom, da se bodo bolj zavedali svojih pravic, in kaj lahko naredimo, da ustavimo nasilje nad otroki?
Mislim, da je zelo pomembno, da se otroci zavedajo, da imajo pravice, in da se je zanje zgodilo nekaj zelo pomembnega, ko je bila pred 20 leti sprejeta ta konvencija. Eden izmed načinov, kako izobraževati otroke o njihovih pravicah, je seveda v šolah. Pojavlja se potreba po reformi šol po vsej Evropi in tudi po vsem svetu, da bi lahko šole izkoristili kot najboljši primer, kakšne pravice otroci imajo. Izobrazba mora biti demokratična, otroci morajo imeti možnost, da so dejav no vključeni v proces odločanja o tem, kako bo učenje organizirano v prihodnosti. V šolah ne bi smelo biti nasilja, morali pa bi se osredotočati tudi na vrednote, in ne le dejstva. Vrednote, kot so človekove pravice, strpnost, spoštovanje drugih in tako dalje. Tako mislim, da bi morala biti konvencija o otrokovih pravicah pomemben projekt na vsaki šoli, da bi resnično spoštovali otrokove pravice, ne le govorili o tem.

V boju z nasiljem nad otroki je še posebej velika pozornost namenjena spolni zlorabi otrok. Kako boste povečali zavedanje o problemu, ki v naši družbi še vedno ostaja neke vrste tabu, medtem ko je stvarnost zelo drugačna in kruta?
Zločini na tem področju morajo biti izpostavljeni in jasno mora biti, da se dogajajo stvari, ki so potisnjene pod preprogo. Najhujši zločini morajo biti privedeni pred sodišče, in tisti, ki spolno zlorabljajo mlade, morajo plačati za svoje dejanje, saj so to zelo resni zločini. Danes potrebujemo več informacij, otroci pa se morajo zavedati, da imajo podporo, če želijo prijaviti tovrstno grozodejstvo. Vendar pa se za vedamo, da je otrokom, ki so bili spolno zlorabljeni, zelo težko povedati, kaj se je zgodilo. Psihološko je nekaj takega za otroke najtežje, zločin pa bodo prijavili le v primeru, da bodo čutilil, da so zaščiteni in da pri tem ne bo nikakršnih negativnih posledic. Nujna je tudi javna razprava, nujno potebujemo telefonske linije, kamor bodo lahko otroci poklicali in govorili z izobraženimi psihologi in drugimi, ki otroke razumejo, o zadevah, ki se jim dogajajo. Zelo pomembno je, da odstranimo ta tabu, saj vemo, da se zloraba otrok dogaja v vsaki družbi.

Glede na vašo dolgo kariero na področju varstva človekovih pravic, kako vi vidite vlogo mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Svet Evrope ali Unicef pri spodbujanju pravic otrok? Ali res naredijo dovolj ali bi lahko naredili še več?
Vse največje razlike in pozitivne spremembe morajo biti sprejete na nacionalni ravni, mednarodne organizacije lahko pri tem le pomagajo in spodbujajo. Najpomembnejši prispevek organizacij je, da lahko ponudimo nepristransko oceno razmer v državah, saj so razprave v posameznih državah včasih polarizirane, uporabljene v politične namene in tako dalje. Mi prihajamo od zunaj, poznamo razmere v številnih državah in lahko ponudimo neodvisen pogled na razmere ter predlagamo metode, ki jih uporabljajo druge države. Tako mi igramo pomembno dopolnilno vlogo, a resnične spremembe lahko naredijo le države same.

Svet Evrope letos praznuje 60-letnico svojega obstoja. Kaj bi poudarili kot največji uspeh organizacije in katera marginalizirana skupina si po vašem mnenju zasluži največ pozornosti v prihodnosti?
Mislim, da je najpomembnejši prispevek Sveta Evrope ta, da je vprašanje človekovih pravic jasno uvrstil na svetovno agendo in da so človekove pravice vse pomembnejša zadeva ne samo na mednarodni ravni, ampak tudi med vladami. Zelo pomemben primer tega, kaj lahko Svet Evrope naredi, je bil, da se je, ko je v Grčiji vladala vojaška diktatura, Svet Evrope jasno izrazil proti mučenju in kršenju človekovih pravic in tako podprl demokratično opozicijo, kar jim je dalo več moči, da so lahko premagali diktaturo. Najranljivejše skupine v Evropi so manjšine, predvsem Romi, ki živijo v težkih razmerah v vsaki državi. Veliko težav imajo glede nastanitve, služb, zdravstvene oskrbe, izobrazbe, zelo malo romskih otrok je v šolah. Poleg tega so zelo slabo zastopani v politiki, zato moramo ukrepati tudi na tem področju. Druga skupina, ki je diskriminirana, so migranti, ki so neštetokrat tarče ksenofobije in rasizma v številnih evropskih državah. Tudi invalidi niso deležni vseh človekovih pravic, otroci imajo ponekod težave in jih ne sprejmejo v šole, pa tudi odrasli imajo včasih težave, ko niso deležni vseh človekovih pravic.

Lahko ocenite delo Slovenije kot predsedujoče države na področju varstva otrokovih pravic in človekovih pravic?
Ugled Slovenije je zelo velik, ko govorimo o človekovih pravicah. Mislim, da je eden izmed razlogov zato ta, da vlada ne skuša skriti težav. Vemo, da so težave v vsaki državi, in ne vidim smisla, da bi jih skrivali in zanikali. Slovenija je bila, še posebej v zadnjih letih, zelo odprta za to, da se izboljša, ko se pojavi potreba za to. To je zelo olajšalo dialog med ljudmi, kot sem sam, in vlado. Seveda obstajajo težave, o njih smo se pogovarjali med obiskom Slovenije, predvsem o izbrisanih, ki so v zadnjih letih doživeli veliko nepravic, a se zdaj prizadeva za to, da se to sporno vprašanje reši in da se izbrisanim pomaga, da se spet postavijo na noge.

Med vašim obiskom Slovenije ste obiskali tudi romsko naselje v bližini Novega mesta. Kako vidite razmere Romov v Sloveniji? Nekaj pravic kot manjšina imajo, ali mislite, da bi lahko naredili več na tem področju?
Mislim, da bi morali poskrbeti, da bi čim več romskih otrok obiskovalo šole in da se zgradi sistem vrtcev. Če bodo romski otroci obiskovali vrtce, se bodo naučili veliko stvari, ki jim bodo koristile, ko se bodo vpisovali v šole, izboljšali bodo svoje jezikovne sposobnosti in se navadili discipline, ki je potrebna v šolah. Ker je za romske otroke obdobje vrtca zelo pomembno, mislim, da bi morali na tem področju narediti več. Pri Romih se pojavljajo tudi vprašanja nastanitve, saj pogosto nimajo ne vode ne elektrike, kar jim močno otežuje življenje, zato bi morali izboljšati tudi življenjske razmere Romov.

Poznate nov družinski zakonik, ki se pripravlja v Sloveniji? Kakšno je vaše mnenje o njem? Kaj dobrega bo prinesel člen, ki prepoveduje telesno kaznovanje otrok?
Mislim, da je to zelo pomemben zakon. Sam prihajam s Švedskega in ko so podoben zakon pred nekaj leti sprejeli na Švedskem, je to naelektrilo družbo. Otroci so vedeli, da jih od takrat naprej nihče ni imel pravice pretepsti, in niso se več bali učitelja, skrbnika, krušnega očeta ali staršev. Ko govorimo o človekovih pravicah, se lahko ljudje, samo ko poznajo svoje pravice, in vedo, da ne morejo biti zlorabljeni, sklicujejo na svoje pravice. Mislim, da je to zelo pomemben zakon, ki bo pomagal otrokom, da se bodo čutili dejavnejši in varnejši v družbi. V vseh družbah je veliko preveč zlorab otrok, in ko govorimo o nasilju nad otroki, toleranca ne bi smela obstajati.