Vozniki tovornjakov so s šestdnevno stavko izražali nestrinjanje z napovedanim odprtjem njihovega sektorja konkurenci iz EU-ja, ki ga bodo uvedli v okviru reform in ki jih mora Grčija sprejeti, če želi dobiti posojila EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Tovorni promet namreč ostaja eden najbolj zaprtih poklicev v Grčiji, saj nove licence za voznike niso bile izdane že skoraj 40 let. Namesto tega vozniki svoje licence pogosto prodajajo zasebno - včasih tudi za več kot 300.000 evrov.

Gorivo so medtem bencinskim črpalkam, bolnišnicam, državnim uradom, elektrarnam, letališčem, pristaniščem in drugim pomembnim ustanovam v Grčiji dovažali vojaški tovornjaki, in sicer v spremstvu policije. Tako je bilo od sobote popoldne gorivo dostavljeno v več kot polovici bencinskih črpalk v Atenah ter drugem največjem mestu Solun. Prav tako je boljša oskrba v provincah. Grška vlada napoveduje, da bodo vse bencinske črpalke z gorivom znova oskrbljene do nedelje popoldne.

Stavka povzročila škodo turizmu
Grška vlada je v sredo izdala izreden odlok o končanju stavke, ki je sredi turistične sezone povzročila veliko škodo turizmu. Številni turisti so namreč odpovedali svoje počitnice v Grčiji. Ob cestah je bilo zapuščenih na stotine izposojenih avtomobilov, saj ni bilo mogoče dobiti goriva. V državi so ostali ujeti tudi številni turisti, večinoma iz Srbije in Bolgarije, ki so v državo pripotovali z avtomobilom. Prav tako je veliko škodo utrpela industrija, stavka pa je ob tem bila vzrok še za težave pri oskrbi s hrano in zdravili.

Napoved vlade je sicer sprožila zaskrbljenost tudi v drugih zaprtih poklicih, kot so vozniki taksijev, odvetniki in arhitekti, ki se bojijo, da bodo na vrsti naslednji. EU in IMF sta namreč Grčiji naložila, da te poklice liberalizira do septembra.

Stavka voznikov cistern se je zgodila prav v času, ko so v Grčiji predstavniki EU-ja, IMF-a in Evropske centralne banke (ECB), ki preverjajo, kako grška vlada uresničuje varčevalni program. Njihovo mnenje bo odločilo, ali bo Grčija septembra lahko začela črpati drugi del posojila, vreden devet milijard evrov.