ZN je zasedal na temo žensk pred 25. obletnico resolucije 1325, ki poudarja zaščito žensk v vojnah in oboroženih spopadih.

Kljub resoluciji, sprejeti leta 2000, se nasilje nad ženskami nadaljuje, ženske pa so največje žrtve vojn in tudi premalo zastopane v diplomatskih pogajanjih, so ugotavljali govorniki.

Zasedanje je pripravil Mozambik, ki marca predseduje Varnostnemu svetu, potekalo pa je v okviru zasedanja komisije za status žensk, ki poteka na sedežu ZN-a.

Napredek ni zadosten

Dan pred mednarodnim praznikom žensk, 8. marcem, je direktorica agencije ZN-a za ženske Sima Bahous dejala, da je bilo v več kot dvajsetih letih od sprejetja resolucije nekaj prelomnic glede pravic in zaščite žensk, vendar napredek ni zadosten.

"Nismo bistveno spremenili niti sestave za mirovnimi mizami niti preprečili zločinov ali nekaznovanosti tistih, ki izvajajo grozodejstva nad ženskami in dekleti," je dejala in navedla primer izginjanja pravic pod talibani v Afganistanu in posilstva med rusko invazijo v Ukrajini.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield je pozvala mednarodno skupnost, naj ob bližajoči se 25. obletnici sprejetja resolucije 1325, ki bo oktobra 2025, v celoti izvaja agendo o ženskah, miru in varnosti. V pogovoru z novinarji je obsodila nasilje in zatiranje, s katerima se spoprijemajo ženske in dekleta po vsem svetu – v Iranu, Afganistanu, na območjih Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija, in še marsikje drugje.

Francoska državna sekretarka za socialno in solidarnostno ekonomijo Marlene Schiappa je obsodila to, da so v vseh konfliktnih in kriznih razmerah, na primer v Ukrajini, Jemnu, Somaliji in drugje, ženske še posebej prizadete, če ne celo namerna tarča spolnega nasilja.

Predstavnica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarič Egger se je strinjala, da se po vsem svetu ob več kot sto oboroženih spopadih spreminjajo težko pridobljene generacijske koristi na področju enakosti spolov. "Z upadanjem spoštovanja enakosti spolov narašča nasilje," je dejala in opozorila, da Mednarodni odbor Rdečega križa pri svojem vsakodnevnem delu opaža brutalne posledice oboroženih spopadov.

Podpredsednik slovenske vlade ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je pridružil izjavi EU-ja in Skupine prijateljev žensk, miru in varnosti ter izrazil zaskrbljenost zaradi vse večjih ovir za ženske po svetu.

"Nacionalni akcijski načrti so pomemben prispevek, ki ga lahko vsaka država članica ZN-a prispeva k izvajanju resolucije," je dejal in opozoril, da lahko priprava takšnega načrta vpliva ne le na sodelovanje žensk, temveč tudi na dejavnosti vseh deležnikov. Slovenija bo tretji tak akcijski načrt pripravila še letos.

Afganistanke najbolj zatirane ženske na svetu

Ob današnjem dnevu žena pa je ZN opozoril, da so ženske v Afganistanu pod talibansko vlado najbolj zatirane na svetu, saj oblasti ženske in dekleta dejansko zapirajo v njihove domove.

Talibani so v skladu s strogo razlago islama od prevzema oblasti avgusta 2021 uvedli številne omejitve za dekleta in ženske v Afganistanu. Izrinili so jih iz javnega življenja in državnih služb. Prepovedali so jim izobraževanje v srednjih šolah in univerzah, ne smejo potovati brez moškega sorodnika, v javnosti pa se morajo zakrivati, najbolje z burko. Obiskovati ne smejo niti parkov, telovadnic in javnih kopališč.

"Skrb vzbujajoče je bilo opazovati njihova metodična, namerna in sistematična prizadevanja, da bi afganistanske ženske in dekleta izrinili iz javne sfere," je dejala Roza Otunbajeva, vodja misije ZN-a v Afganistanu.

Opozorila je, da z zatiranjem žensk zelo škodujejo državi v času, ko se sooča z eno največjih humanitarnih in gospodarskih kriz na svetu. Po podatkih humanitarnih organizacij se več kot polovica od 38 milijonov prebivalcev sooča z lakoto, skoraj štirje milijoni otrok pa trpijo zaradi nedohranjenosti.

Nekatere ženske so sicer občasno organizirale proteste proti omenjenim prepovedim, pri čemer so tvegale aretacijo, nasilje in družbeno stigmatizacijo, vendar so jih oblasti običajno hitro razgnale.