V dveh tednih izraelske ofenzive na Gazo je bilo ubitih 639 Palestincev, od tega kar sto otrok in številni civilisti. Ranjenih je bilo več kot štiri tisoč ljudi, medtem ko je moralo po podatkih ZN-a skoraj 120.0000 ljudi zapustiti svoje domove.

Izraelska vojska je sporočila, da je bilo v njenih napadih ubitih 170 palestinskih borcev, sami pa so izgubili 28 svojih vojakov. Na izraelski strani sta umrla še dva civilista.

Proti resoluciji glasovale le ZDA
Svet Združenih narodov za človekove pravice je danes sprožil preiskavo izraelske ofenzive v Gazi. Posebna komisija bo tako preiskala kršitve človekovih pravic in vojne zločine, ki naj bi jih Izrael storil v Gazi. Svet ZN-a je s tem podprl napore Palestincev, da naj se Izrael zagovarja pred mednarodno skupnostjo.

Odločitev o preiskavi ofenzive je del resolucije, ki so jo spisali Palestinci. Z 29 glasovi za jo je podprla večina 46-članskega sveta ZN-a. Poleg arabskih in drugih muslimanskih držav so resolucijo podprle še Kitajska, Rusija ter latinskoameriške in afriške države članice sveta. Večina zahodnih držav se je glasovanja vzdržala, edino ZDA so glasovale proti resoluciji.

Obtožbe o vojnih zločinih z obeh strani
Izredno zasedanje Sveta ZN-a za človekove pravice v Ženevi je prineslo medsebojno obtoževanje Izraelcev in Palestincev, ki so drug drugemu očitali vojne zločine in branili svoja dejanja, ki naj bi bila v okviru pravil mednarodnega prava.

"Izrael bo uničil Hamasovo infrastrukturo," je zatrdil izraelski veleposlanik pri svetu Eviatar Manor, a ob tem dejal, da prebivalci Gaze niso sovražniki Izraela, ki je po njegovih besedah popolnoma zavezan spoštovanju mednarodnega prava.

Na drugi strani je palestinski zunanji minister Riad Al Maliki pozval svetovne velesile, da končajo nekaznovanost Izraela. "Izrael mora odgovarjati za svoje zločine," je dejal v svojem govoru in požel aplavz udeležencev razprave.

Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Naci Pillay je dejala, da bi lahko izraelske poboje otrok in uničevanje hiš v Gazi označili za vojne zločine in verjetno kršitev mednarodnega prava. Ob odprtju razprave je obsodila tudi nepremišljeno Hamasovo raketiranje Izraela.

Kerry poziva k prekinitvi spopadov
V Izrael je danes prispel ameriški državni sekretar John Kerry, ki se bo v Jeruzalemu sešel z generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Munom. "Vsekakor smo naredili nekaj korakov naprej," je ob srečanju z Banom dejal Kerry. Ob tem je opozoril, da je treba še marsikaj storiti. Generalni sekretar ZN-a je posvaril, da ne bi smeli izgubljati časa. "Zdaj združujemo moči, da bi čim prej prišli do premirja," je dodal.

Nato je odšel v Ramalo, kjer ima pogovore s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Pozneje naj bi se vrnil v Tel Aviv, kjer se bo sešel z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Kerry je Izraelce in Palestince pozval, naj sprejmejo egiptovsko pobudo, po kateri bi prekinili spopade pred pogajanji. Izrael je privolil v prekinitev ognja, palestinsko gibanje Hamas pa jo je zavrnilo in postavilo več pogojev. Med drugim so zahtevali tudi umik osemletne izraelske zapore območja Gaze.

Poziv h končanju izraelske zapore Gaze
Rami Hamdala, ki vodi novo palestinsko vlado narodne enotnosti, je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN-a Ban Ki Munom podprl zahteve Hamasa po končanju izraelske zapore Gaze v zameno za kakršno koli premirje.

Novi protesti v Ljubljani
Zavod Nur in Gibanje BDS sta v Ljubljani znova organizirala protest v podporo Gazi, in sicer pred predstavništvom Evropske komisije (EK). Organizatorji protesta pozivajo EU, "naj začne vzpostavitev celostnega in pravnozavezujočega vojaškega embarga na Izrael", "obsodi izraelsko pobijanje civilistov", pozove Izrael k odpravi zapore Gaze ter prekine pridružitveni sporazum z Izraelom, ki mu omogoča brezcarinsko trgovanje z Unijo.

Vodja predstavništva Komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin je na vprašanje MMC-jevega novinarja Borisa Vaseva, ali bo Evropska komisija obsodila ravnanje izraelske vojske v Gazi, odgovorila: "Evropska komisija ima drugačne pristojnosti, mi se pravzaprav naslanjamo na to, kar je sklenil Svet 22. julija." Gre za Svet za zunanje zadeve EU-ja, ki so se ga v torek udeležili zunanji ministri držav članic.

Kot piše na spletni strani MZZ-ja, so ministri "Izrael pozvali k polnemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in zaščiti civilistov, Hamas in druge oborožene skupine pa k ustavitvi nediskriminatornega izstreljevanja raketnih izdelkov, ki prizadenejo predvsem nedolžne civiliste, ter razorožitvi".

"Kar Komisija lahko naredi, naredi"
Pred nekaj dnevi je britanski Guardian objavil poziv množice uglednih akademikov, znanstvenikov, umetnikov in politikov, med katerimi je šest Nobelovih nagrajencev za mir, k prepovedi prodaje orožja Izraelu.

Kaj o tem menijo v predstavništvu EK-ja? "Kar lahko v pristojnosti Evopske Komisije naredimo, naredimo. So pa te določitve, kar se tiče zunanje in varnostne politike, vedno v rokah države članice. Komisija teh pristojnosti nima," je pojasnila Goršek Mencin.

Komisija sicer lahko poda predlog za direktivo v tej smeri, vendar, kot je dejala Goršek Mencin, ne na političnem ali gospodarskem področju, le na humanitarnem. Za to so pristojne posamezne države članice, je dejala. Dodajmo še, da je Svet EU-ja za zunanje zadeve v torek poudaril nevzdržni humanitarni položaj v Gazi, ki ga je treba nasloviti dolgoročno.