Francija je v zadnjem času na udaru ostrih kritik zaradi odločitve vlade, da porušijo nezakonita naselja in v države izvora izženejo večinoma bolgarske ter romunske Rome. Deportacije so francoske oblasti začele prejšnji teden, do konca avgusta pa naj bi jih izselile okoli 800.
Zaradi deportacij in diskriminatornega političnega govora je 18-članski odbor ZN-a na zasedanju v Ženevi izdal vrsto priporočil, s katerimi je Francijo med drugim pozval, naj se še posebej izogiba kolektivnim repatriacijam, in ji svetoval iskanje trajnostnih rešitev.
Največjo skrb po besedah člana odbora Pierre-Richarda Prosperta predstavlja to, da je bilo vračanje Romov v domovino kolektivno in pri tem niso preučili posameznikov, s tem pa je Francija dala vtis, da je za določene stvari kriva romska skupnost in ne njeni posamezni člani.
Red da, diskriminacija ne
Zaradi odločitve francoskih oblasti je v sredo zaskrbljenost izrazila tudi Evropska komisija, ki je priznala, da so države članice odgovorne skrbeti za javni red in varnost državljanov na svojem ozemlju, a so pri tem v Bruslju jasno nakazali, da nikogar ne bi smeli izgnati samo zato, ker pripada romski skupnosti.
Francoska vlada bo zdaj skušala prepričati Evropsko komisijo, da je vračanje Romov v Bolgarijo in Romunijo zakonito. Francoski premier Francois Fillon se je s predsednikom Komisije Josejem Manuelom Barrosom po telefonu dogovoril, da se bodo na temo v torek v Bruslju sešli pristojni francoski ministri in evropski komisarji.
Romunija, od koder prihaja veliko Romov, ki se morajo zdaj vrniti v domovino, je sporočila, da bo vzpostavila organ za pomoč pri integraciji Romov v manjše skupnosti, katere občine pa bodo potrebovale tako pomoč, se bodo oblasti odločile po posvetih na lokalni ravni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje