Iz teh protiteles bi lahko izdelali zdravilo za ebolo in cepivo proti tej bolezni. Kri preživelih je bila že dana najmanj štirim ameriškim bolnikom z ebolo, ki so nato ozdraveli. Gre za postopek t. i. pasivne imunizacije, ki se uporablja že od 19. stoletja.

Znanstveniki predlagajo uporabo nove genetske in drugih tehnologij, da bi našli na stotine in tisoče različnih protiteles proti eboli, ugotovili njihov genetski recept in jih ustvarili v večjih količinah. Nato bi jih povezali v enotno zdravilo, podobno koktajlom zdravil proti virusu HIV, poroča Reuters.

To je v nasprotju s sedanjim razvojem zdravila, ki se osredotoča na iskanje ene molekule ali majhnega števila le-teh.

Predlog ni naletel na nikakršen odziv
Znanstveniki so pismo s predlogi poslali ameriškemu zdravstvenemu ministrstvu, tudi Agenciji za hrano in zdravila, kongresnikom in biotehničnim podjetjem. Odgovora niso prejeli, prav tako odziva od prejemnikov pisma ni prejel niti Reuters.

Reuters poroča, da so znanstveniki vlado pozvali k ukrepanju, ne da bi ponudili določen načrt razvoja ali proizvodnje. Tako ni jasno, ali bi ideja ponudila hitrejši razvoj, kot smo mu priča zdaj.

Čeprav ni dokaza, da kri ljudi, ki so preživeli ebolo, pomaga tistim, ki za ebolo bolehajo, pa je znano, da bolniki ozdravijo, ko njihova kri proizvede dovolj protiteles, da ustavi virus.

Najprej genetsko zaporedje protiteles, nato kopije
Protitelesa so beljakovine, ki jih imunski sistem proizvede, da se spopade z virusi in bakterijami ter drugimi "vsiljivci". Vstavljena protitelesa v kri bolnikov bi bila za njihov imunski sistem prednost. Tako pravi vsaj teorija.
Iz genetskega zaporedja protiteles bi dobili recept za zdravila, ki bi jih lahko proizvedli s tehnologijami, s katerimi že proizvajamo protitelesa za boj proti raku, pravijo znanstveniki.

Genetik Michael Wigler je dejal, da bi stalo odkritje genetskega zaporedja manj kot milijon ameriških dolarjev, to pa bi pomenilo, da imamo na voljo na stotine ali celo tisoče protiteles.

Kot je dejal, misli, da ta ideja ni dobila pozornosti, saj so "akademiki naučeni, da spregledajo očitno". Ta pristop bi bil tudi težak, "številni ljudje dandanes pa se bojijo tvegati poraz".

Strokovnjaki za ebolo so previdni glede možnosti, da bi na stotine protiteles proti eboli pomagalo preprečiti ali zdraviti okužbe.

Bi bilo res boljše?
Thomas Geisbert z univerze v Teksasu, ki se ukvarja z razvojem cepiva proti eboli, je dejal, da študije kažejo, da nekatera protitelesa, ki ebolo nevtralizirajo v laboratoriju, ne zaščitijo okužene poskusne živali. Sprašuje se tudi, ali bi z novim pristopom sploh privarčevali čas glede na to, da bi morali novo zdravilo testirati tako na poskusnih živalih kot človeških prostovoljcih.

Wigler priznava, da ni nihče od podpisnikov predloga strokovnjak za ebolo, niti ne vedo, koliko časa bi trajali vzpostavitev proizvodnje, pridobitev dovoljenj in testiranje protiteles.

V ločenem dogajanju bodo evropski raziskovalci preverili, ali serum iz krvi ljudi, ki so preživeli ebolo, lahko ozdravi bolnike. A takšne raziskave so na zahodu Afrike težke, saj morajo preveriti tudi prisotnost drugih bolezni, pri tem pa zagotoviti, da se zdravstveni delavci proti tem početju ne okužijo tudi sami.