^{april 2017 | nazaj}

Spodaj je časovnica in popis seznama dokumentov oz. strokovnih podlag v obdobju od leta 1999 do 2017, ki nam ga je posredovala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI).

Iz poslanega gradiva smo za potrebe spodnjega pregleda izločili stroške odkupov zemljišč, služnostnih pravic, skladiščenja vzorcev, vzdrževanja internetnih strani ipd. Ogledali smo si torej dokumente oz. strokovne podlage v skupni vrednosti 48.376.652,23 evrov.

Termin »strokovne podlage« zajema vse študije, raziskave, revizije, recenzije, povzetke, poročila, vso projektno dokumentacijo, projektne naloge in ostale dokumente, ki so bili narejeni za izvedbo investicije v drugi tir.

V omenjenem obdobju so investicijo vodile različne institucije, najprej Slovenske železnice (SŽ), nato Direkcija RS za železniški promet, Javna agencija za železniški promet RS (AŽP), Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) vodi projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper od 2015 do danes.

Obstaja upravičen dvom, da podatki niso popolni. Od 1996, ko je bila po podatkih spletne strani DRI-ja in DRSI-ja narejena prva študija za projekt drugi tir (Študija upravičenosti: Povečanje kapacitet enotirne proge Divača-Koper), pa do leta 1999, nismo dobili z DRSI-ja nobenih podatkov. Ob pripravi projekta smo se soočili tudi z neusklajenimi seznami DRSI in SŽ skupaj z AŽP. Direkcija je denimo navajala plačilo za izdelavo projektne dokumentacije za 2. tir leta 1999 v višini 1,3 milijona evrov, po podatkih SŽ je taisti dokument stal 1,1 milijona evrov. Še drugi primer je, da je DRSI imela za 4,3 milijone evrov popisanih stroškov za projekte, ki jih SŽ in AŽP niso navedle. In obratno, te so javile naročilo sedmih dokumentov, ki jih DRSI ni imela v evidenci, vredne 180 tisoč evrov.

V drugi tir je Slovenija začela investirati že pred dvema desetletjema. Za projekt je strokovne podlage naročalo 10 različnih vlad in 9 različnih pristojnih ministrov.

Časovnica

V časovnici je zapisano trajanje mandatov predsednikov vlad in ministrov, ki so bili pristojni za infrastrukturo. Poleg vsakega je zapisano še število in realizirana vrednost vseh dokumentov oz. strokovnih podlag, ki so se naročala v okviru drugega tira v njihovem mandatu.

Za strokovne podlage, ki so bile naročene v letu 2004 ali prej, smo prejeli samo leto naročila – brez natančnejšega datuma. Zaradi tega je pri večini težko določiti pod katerim ministrom je bila posamezna strokovna podlaga naročena. Ta obdobja, strokovne podlage in njihove vrednosti smo zato združili.

Pomembno: Strokovne podlage so po ministrih razvrščene glede na datum naročila oziroma pogodbe. Puščamo možnost, da je realizirana vrednost nekoliko drugače razporejena po ministrih.

*V času vlade Alenke Bratušek sta bila dva ministra za infrastrukturo in prostor: Igor Maher in Samo Omerzel. Igor Maher je bil na tej funkciji zelo kratek čas in v tem času ni bila naročena nobena strokovna podlaga, zato njegov mandat nismo vključili v časovnico.

Ob kliku na posameznega ministra se vam bo izpisal podroben izpis naročenih dokumentov oz. strokovnih podlag in njihovih vrednosti.

Popis seznama

NAROČANJE STROKOVNIH PODLAG PRED IN PO SPREJETJU DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Zelo pomembno je, da so strokovne podlage narejene pred sprejetjem DLN – ta je bil sprejet leta 2005. Poslani seznam strokovnih podlag za 2. tir Divača-Koper, ki so nam ga poslali z Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) kaže, da so tudi po sprejetju DLN-ja izdatno naročali in plačevali strokovne podlage, čeprav je čas po sprejetju DLN-ja namenjen v glavnem izdelavi projektov. Prišlo je tudi do dveh sprememb oziroma dopolnitev DLN-ja, ki pa so bile minimalne in ne upravičujejo tolikšnega obsega naročanj strokovnih podlag po sprejetem DLN-ju; veliko teh strokovnih podlag je bilo tudi povsem identičnih naslovov oz. področij. Te smo podrobneje pregledali v poglavju »PODVAJANJE ALI POTREBA«.

Od približno 200 strokovnih podlag za drugi tir Divača–Koper, ki so zabeležene na poslanem seznamu, je samo 29 takih, ki so bile naročene oz. narejene pred sprejetjem državnega lokacijskega načrta – aprila 2005. Ostalih, približno 160, je bilo naročenih oz. narejenih po sprejetju državnega lokacijskega načrta. Po sprejetju DLN je bilo porabljenih torej še dodatnih 42.041.914,79 evrov.

ZANIMIVOSTI

Pri pregledu seznama vseh dokumentov naročenih v okviru projekta izgradnje drugega tira, ki nam ga je poslala DRSI, lahko izpostavimo tudi nekaj posebnosti. Na primer:

DRSI je s SŽ – Projektivno podjetje sklenil pogodbo za strokovno podlago »Izdelava povzetka PGD dokumentacije z utemeljitvijo projektnih rešitev«, v vrednosti 109.665,80 evrov. Vrednost povzetka, ki se sicer lahko naredi kot poseben dokument, je enormno visoka. Takšen dokument, ki je v bistvu – kar že ime pove – povzetek vsebine glavnega dokumenta, po trditvah gradbenih strokovnjakov, ki so nam pomagali pri projektu, ne bi smel stati več kot 5.000-7.500 evrov, saj samo prepišejo in uredijo vsebino.

Podjetje Dis Consulting je za »Konzultantske storitve za pripravo in izvedbo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo dvotirne proge Divača–Koper« dobilo plačilo v vrednosti 1.383.507,95 evrov. Preučevanje projekta dvotirne proge Divača–Trst, v okviru tega pa tudi dvotirna proga Divača–Koper, so nato leta 2010 ukinili, v nič je šlo skupaj več milijon evrov.

Podjetje Urbis je izdelalo 453.399,31 evrov vredno dopolnitev DLN za drugi tir. Dopolnitev DLN so izdelali zaradi takratne ideje o dvotirni progi Divača–Koper, oz. Divača–Trst, ki v DLN ni bila predvidena. Na koncu so to idejo, kot rečeno, opustili; tudi teh pol milijona evrov je šlo v nič. Treba je sicer dodati, da je Urbis potem še enkrat sodeloval pri spreminjanju DLN (14.400,00 evrov) – leta 2014 so bile dopolnitve DLN, ki jih je izdelal Urbis, tudi sprejete.

PROGA DIVAČA – TRST (EGIZ slovensko italijansko gospodarsko združenje)

Projekt ne moremo umestiti v okvir izgradnje drugega tira, vendar gre za komaj razumljiv sistem razmetavanja denarja, pri čemer je spet veliko zaslužil DRI, ki je projekt vodil na slovenski strani.

Leta 2007 je Janševa vlada (minister Zvonko Černač) sprejela pobudo, da preveri rentabilnost izgradnje dvotirne proge Divača–Trst (ista vlada je pred tem, leta 2005, že sprejela DLN, z enotirno progo Divača – Koper), istočasno pa tudi odločitev o možnosti izgradnje dvotirne proge Divača–Koper. Istega leta sta ministrstvi za promet Slovenije in Italije na razpis Evropske komisije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T sredstva) prijavili skupni projekt izdelave študij in strokovnih podlag za izvedbo nove železniške proge Divača–Trst. Evropska komisija je državama nakazala avans za zagon projekta. Sloveniji je bil nakazan avans v višini 7.412.500 evrov. DRI in Rete Ferroviaria Italiana sta ustanovila EGIZ, ki je skrbelo za koordiniranje in projektni menedžment pri tem železniškem projektu.

Za umestitev nove proge Divača–Trst v prostor je bilo v vseh letih skupaj investirano 3,69 milijonov evrov. Od tega je bilo za izdelavo študij, projektne dokumentacije in strokovnih podlag v vseh letih porabljenih približno 2,65 milijonov evrov, za dela državnega inženirja DRI pa 1.049.479,20 evrov.

Leta 2010 je nato italijanska stran odstopila od zastavljene proge čez Črni kal in vztrajala, da se opravi samo nadgradnja obstoječe proge. Projekt je zastal na tej točki – temu pa na Direkciji in Ministrstvu pravijo, da je projekt preložen. Projekt tako do danes ni zaživel, v nič je šlo ogromno denarja.

GEODATA IN PREVERITEV OCENJENE VREDNOSTI TER VSE MOŽNE RACIONALIZACIJE

30. 6. 2016 je DRSI pri italijanskem podjetju GEODATA ENGINIRING S.p.A. naročila strokovno podlago z naslovom »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača–Koper«. Strokovna podlaga, ki je veljala kot revizija investicijskega programa, je bila v delu strokovne javnosti, predvsem pa v različnih civilnih pobudah, ocenjena kot »namerno nekvalitetna« in »zavajajoča«, saj da opravičuje visoko ceno projekta gradnje drugega tira. Italijanska Geodata je namreč za 176.900,00 evrov, v vsega treh mesecih, opravilo revizijo obsežnega projekta in 30. 9. 2016 objavilo končno poročilo, dolgo 157 strani.

Doslej povsem neznano pa je dejstvo, da je bilo po končanju revizije investicijskega programa italijanske Geodate, tako pravi seznam z DRSI, za enako strokovno podlago sklenjenih še šest pogodb s fizičnimi osebami. Drago Dvanajščak je prejel 9.035,18 evrov, Darja Šemrov 6.098,74 evrov, Aleš Drnovšek 6.867,78 evrov, Mitja Žnidarčič 9.035,00 evrov, Stanislav Škrabl 6.330,27 evrov in Janko Logar 6.550,50 evrov. Po besedah DRSI so bili vsi zgoraj omenjeni: »člani strokovne komisije, ki je bila imenovana in določena s sklepom Ministrstva za infrastrukturo za spremljanje izvedbe in je za naročnika pregledala izdelek Geodate.« Vseh šest fizičnih oseb je torej za pregled izdelka skupaj dobilo 43.917,47 evrov, tako da znaša dejanski strošek revizije investicijskega programa 220.817,47 evrov.

Zanimivo: v decembru 2016 je DRSI naročila dve strokovni podlagi pri podjetju GEODATA AUSTRIA GMBH. Avstrijska Geodata je hčerinska družba italijanske Geodate. Vodi jo Davorin Kolić, ki prav tako vodi hčerinsko podjetje italijanske Geodate na Hrvaškem. Kolić je kot direktor hrvaškega podjetja Geodata Tunel prijavljen z avstrijskim naslovom, na katerem pa je registrirana tudi avstrijska Geodata. Če preverimo naslov – se pravi Količev osebni naslov, ki je obenem tudi sedež avstrijskega podjetja Geodata – lahko vidimo, da gre za družinsko hišo v Paschingu. DRSI je torej od podjetja, ki ima sedež na stalnem prebivališču direktorja, naročil dve strokovni podlagi v skupni vrednosti 48.302,00 evrov.