^{december 2020 | nazaj}

Na Jesenicah čakajo na ukrepe inšpekcije

Na neodzivnost inšpekcije opozarjajo na Jesenicah. Novembra lani je prijaviteljica Alma Rekić ob zbirnem centru jeseniškega komunalnega podjetja opazila cisterno, ki je mulj odlagala na brežino reke Save Dolinke: "Poklicali smo medobčinski inšpektorat, policijo, inšpektorat za okolje in prostor, ampak žal nihče ni vzel vzorca. Nihče niti ni odreagiral na to ali pa da bi se vsaj potrudil in prišel na kraj dogodka in storil karkoli. Podala sem tudi pisne prijave na republiški inšpektorat. Zaenkrat sem zavedena pod neko številko, odziva ni."

Medobčinski inšpektorat, ki je prišel na kraj izliv, ni vzorčil, saj zato ni bil pristojen, je pa ugotovil določena razhajanja med dokumentacijo in trditvami komunalnega podjetja. Ker so obstajali sumi kršitev Zakona o vodah, so zadevo predali republiškemu Inšpektoratu za okolje in prostor. Gregor Jarkovič, vodja Medobčinskega inšpektorata Jesenice pravi: "Samo vzorčenje na kraju bi lahko, v kolikor bi ga izvedel medobčinski inšpektorat, ogrozilo celotno ukrepanje pristojne republiške inšpekcije, saj bi lahko zavezanec izpodbijal odvzem vzorcev kot nedovoljen glede na pravno podlago, ki jo občinska inšpekcija ima oziroma je v tem primeru ni imela. Mi smo obveščanje republiške okoljske inšpekcije že isti dan izvedli telefonično, v primeru če bi se inšpekcija odločila ukrepati malo bolj ažurno."

Inšpektorat za okolje in prostor je naposled zoper komunalno podjetje JEKO in direktorja Uroša Bučarja sprožil prekrškovni postopek, vendar jima v skoraj letu dni ni uspel dokazati kriterija subjektivne odgovornosti oziroma krivde, izrekel jima je opomin. Namreč, Zakon o prekrških predvideva, da je za prekršek odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali z naklepom, kar pa v primeru izlivanja mulja ob Savo Dolinko inšpektorat ni ugotovil oziroma dokazal.

V Savo Dolinko pa izteka tudi domnevno neprečiščena, kalna voda iz - pred nekaj leti obnovljene - tamkajšnje čistilne naprave. Inšpektorat za okolje in prostor je prijavo začel obravnavati šele po slabih desetih mesecih, v skladu s svojimi prioritetami dela, pravijo. Da pri čistilni napravi ni vse, kot bi moralo biti, priznavajo tudi na komunalnem podjetju, ko zapišejo, da občasno "prihaja do mešanja usedlin in posledično kalnega izlitja" iz čistilne naprave.

V podjetju JEKO zaposlena laborantka, ki je vodo vzorčila in opozarjala na težave, je kmalu prejela odpoved delovnega razmerja. V upanju, da ji bo delovni inšpektor pomagal, se je obrnila nanj. Najprej zaradi šikaniranja - namreč, kakor trdi laborantka, ko je v februarju in marcu tega leta prišlo do nekontroliranih izlivov iz čistilne naprave, zaradi tega so občani poklicali policijo in gasilce. Takrat je tudi prišlo do zamenjave vzorca odpadne vode, kot trdi laborantka. Vse to je prijavila na Inšpektorat za delo: “Najprej sem se oglasila pri delovnem inšpektorju in mu povedala, kaj se dogaja v našem podjetju – mobing nad delavci, prikrivanje podatkov. Na inšpektoratu nisem dobila niti fotokopije moje izjave. Ko me je čez mesec dni na domu obiskal zasebni detektiv, ki mi je vročil odpoved iz poslovnih razlogov, sem tudi to poslala na inšpektorat. Odreagiral niso, celo dvakrat sem jih zaprosila, da mi pošljejo zapisnik.” Z inšpektorata odgovarjajo, da so postopek uvedli. A ta po več mesecih še vedno ni zaključen, medtem zaposlena na razplet čaka v bolniškem staležu.

V Črnomlju opozarjajo na neznosen smrad iz bioplinarne

Na drugi strani Gorjancev na neučinkovitost inšpekcij opozarja problem smradu v Črnomlju. Občani za smrad krivijo bioplinsko elektrarno na Lokvah in digestat oziroma gnojevko, kot njen stranski produkt, ki jo nato uporabljajo pri gnojenju kmetijskih površin. Tamkajšnji občan Silvester Zupančič smrad opisuje kot neznosen, opozarja pa tudi na vplive na zdravje ljudi: “Če te pečejo oči, nos in v pljučih, to ne more biti dobro. In to je že desetletje in več.”

Gnoji se na krhkem kraškem območju, kar je nevarno tudi za obstoj endemične črne človeške ribice. Niko Šuštarič, predsednik Društva Proteus pravi, da je nedopustno, da se 28 tisoč ton digestata uporablja za gnojenje na kraških belokranjskih površinah.

Na Agenciji za okolje priznavajo, da je treba okoljevarstveno dovoljenje posodobiti zaradi uskladitve z vedno novimi predpisi o varstvu okolja, sklicujejo pa se na velik pripad vlog, zato ne uspejo ažurno spremeniti že izdanih dovoljenj. Agencija za okolje je Petrolu, ki je zadnjih sedem let lastnik bioplinarne, okoljevarstveno dovoljenje izdala leta 2014. Niko Šuštarič dodaja, da glede samega smradu inšpekcijam ne prijavljajo več, ker inšpektor ne more ukrepati, saj ustrezni predpisi ne obstajajo.

V bioplinarni digestat že drugo leto zapored ni ustrezne kakovosti

Okoljska inšpekcija je doslej v bioplinarni opravila deset nadzorov. Lani je ugotovila, da digestat ni dosegel ustrezne kakovosti in je zato prepovedala uporabo pet tisoč kubičnih metrov digestata. Prepovedano ji je bilo prečrpavanje digestata na sosednjo prašičjo farmo, odrejena je bila namestitev merilne naprave ter vodenje evidence sprejete gnojevke. Petrol je nato naročil dve naknadni vzorčenji, zadnje je pokazalo, da je gnojilo primerno, zato je okoljska inšpekcija postopek zaključila, bioplinarni pa lani ni naložila nobene kazni. Zaradi enake kršitve - neprave kvalitete digestata - pa je prejšnjemu upravljalcu bioplinarne, družbi Bioenerg izrekla dve kazni: podjetju v višini 75 tisoč evrov, tedanjemu direktorju Dejanu Štrbenku pa 3.500 evrov. Na Petrolu pravijo, da digestat lani ni dosegel prave kakovosti, ker je bila v času vzorčenja nižja stopnja predelave odpadkov v bioplinarni, posledično je prišlo do nekaterih procesnih težav.

Oktobra letos je inšpektorat ponovno vzorčil digestat in ponovno ugotovil, že drugo leto zapored, da ne dosega ustrezne kakovosti. Na inšpektoratu pravijo, da ne morejo vnaprej komentirati, kako bo inšpektor ukrepal.

Nadzore pri uporabi digestata je opravljala tudi kmetijska inšpekcija. Lani je v Beli krajini opravila 31 nadzorov in odkrila 12 nepravilnosti, predvsem pri dokumentaciji kmetov, ki uporabljajo digestat. Na kmetijski inšpekciji opažajo, da je bilo v začetnih letih nadzorov, predvsem v 2015 in 2016, ugotovljeno večje število kršitev pri uporabi digestata na kmetijskih zemljiščih, izključno zaradi pomanjkljive dokumentacije.

Občani imajo s pristojnimi inšpekcijami različne izkušnje: “Po uredbi bi moral upravljalec bioplinarne pokriti zunanji zalogovnik v dveh letih. Inšpektor bi moral to odrediti, pa še danes ni. V tem delu okoljski inšpektor gotovo ni naredil, kar bi moral. Kmetijski inšpektorji so odzivni, ampak očitno jim vlada in sistem financiranja onemogočajo učinkovito delo na ta način, da recimo nima možnosti odvzeti vzorca in na stroške države opravit analizo zemlje, ki je morda pregnojena z digestatom.”, je povedal Niko Šuštarič.

Iz povedanega lahko torej ugotavljamo, da inšpekcije nadzore sicer opravljajo, a dolgoročnega učinka ni. Belokranjski okoljski problemi se po mnenju občanov rešujejo prepočasi, pa tudi neuspešno. S problemom neznosnega smradu se soočajo že trinajsto leto.

Enako na področju hrupa – brez ustreznih predpisov, inšpekcije ne morejo ukrepati

Še en primer razočaranih ljudi nad delom inšpekcij: Breda Vrhunec že leta opozarja na hrup in onesnažen zrak v središču Ljubljane. Meritve dokazuje, da so presežene vse priporočljive meje, vendar inšpekcije njenih opozoril ne slišijo. Večkrat se je obrnila na okoljsko inšpekcijo, a se je srečala z vedno istim izgovorom, da ne morejo ukrepati, pojasnjuje zakaj: “Inšpekcija ni tisti organ, na katerega bi se mi lahko oprli oziroma oni zatrjujejo, da je njihovo ravnanje onemogočeno s tem, ker nimajo zakonske osnove.”

Področje nadzora emisij hrupa na okoljskem inšpektoratu ni med prioritetnimi nadzori, problemi ljudi s hrupom sodijo v tretjo prioritetno kategorijo, v primeru, da je to hrup industrijskih naprav, če pa je ta vir hrupa karkoli drugega, pa spadajo celo v četrto kategorijo.

Vrhunčeva opozarja, da gre na področju hrupa za globok sistemski problem, kjer mora Ministrstvo za okolje in prostor pripraviti podlage za ukrepanje inšpektorjev. Na ministrstvu nov operativni program varstva pred hrupom obljubljajo do sredine prihodnjega leta. Prejšnji minister Simon Zajec je celo ustanovil medresorsko skupino za področje hrupa, a se je doslej sestala le enkrat.