^{december 2020 | nazaj}

Letos 90 % pregledov vezanih na covid-19, nadzor nad vsemi prebivalci Slovenije

Pred letom dni, ko so se v Vuhanu že pojavljali prvi primeri oseb okuženih z novim koronavirusom, je slovenski zdravstveni inšpektor dopoldan hodil po terenu in v rednem nadzoru preverjal čez 15 področij, med njimi minimalne higienske standarde v institucijah, pripravljenost bolnišnic na obvladovanje bolnišničnih okužb ali varnost igrač v trgovinah. Novi koronavirus se je nato razširil po svetu, tudi v Slovenijo, marca je bila razglašena epidemija in to je delo zdravstvenega inšpektorja postavilo na glavo. Delali so več, delo razporedili čez celoten dan, nadzor se jim je razširil s pravnih oseb na praktično vse prebivalce države.

S to širitvijo so do konca novembra podvojili število nadzorov na terenu v primerjavi z lanskim letom, kot ponazori zdravstvena inšpektorica Andreja Mojškrc, največ na račun nadzorov glede covida-19: “V lanskem letu smo opravili skoraj 29 tisoč nadzorov, od tega jih je bilo približno 15 % na področju nalezljivih bolezni. Letos, podatke smo zajemali v sredini novembra, je bilo opravljenih že skoraj 54 tisoč nadzorov in od tega skoraj 90 % na področju nalezljivih bolezni.”

Toliko večji obseg nadzorov se pozna tudi v več izrečenih globah. Lani so jih na vseh področjih izrekli za 700 tisoč evrov, v letošnjem letu le na področju nalezljivih bolezni do konca novembra za 1,4 milijone evrov in še 2.500 opozoril.

Zdravstveni inšpektorat je nekatere odločbe o prekrških izdajal tudi preko spleta, nekatere je objavil v celoti in z vsemi osebnimi podatki kršitelja, kar pa je zakonsko nedopustno. Sredi decembra so te odločbe s spletne strani e-Uprava odstranili, Informacijska pooblaščenka pa je že sprožila nadzor.

Medtem ko se epidemiološka slika ne izboljšuje, sistematičnega nadzora karanten ni

Velike javne izpostavljenosti pri delu zdravstvenih inšpektorjev je bilo deležno področje nadzora nad upoštevanjem karanten na domu. Do julija, ko je Ministrstvo za zdravje izdalo že več kot 27 tisoč odločb, jih je Zdravstveni inšpektorat pregledal 14. Resorno zdravstveno ministrstvo je stopilo inšpektoratu v bran, da zaradi zakonskih rokov ter številčnosti okuženih in njihovih stikov karantenske odločbe velikokrat niso bile vročene pravočasno. Zdravstvena inšpektorica Mojškrc to potrjuje: “Nadzorov je bilo malo, dobili smo nekaj prijav kršitev, opravili smo nadzore po vseh prijavah, ampak običajno se je izkazalo, da, ko smo prišli v nadzor, ljudje še niso imeli vročene odločbe.”

Z julijem pa se je to spremenilo, odločbe so začeli izdajati na licu mesta na meji, stekel je tudi nadzor – takoj julija so opravili skoraj 10 tisoč pregledov spoštovanja karanten. Po več tisoč so jih opravili še naslednje mesece, vse do zadnjih dni oktobra. Nadzor se je nato zaustavil prav nekaj dni po ponovni razglasitvi epidemije, praktično vse nadzore glede karanten so inšpektorji torej opravili prav v mesecih, ko epidemija uradno ni bila razglašena.

Zaradi poenostavljenega sistema napotitve v karanteno, ki ga je prinesla uveljavitev oktobrskega interventnega zakona, t. i. PKP 5, namreč Ministrstvo za zdravje odločb o karanteni od takrat ne izdaja več, zdaj Nacionalni inštitut za javno zdravje in na meji policija izdajajo se le še potrdila. S to preprosto spremembo izdanega dokumenta je zdravstveni inšpektorat izgubil pravno podlago za nadzore, kršenje napotitve v karanteno pa status prekrška. V tednih ko sicer veljajo strogi zaščitni ukrepi, a se epidemiološka slika nikakor ne popravi, nobena institucija ne preverja sistematično, ali okužene osebe in osebe, ki so bile v rizičnih stikih, ostajajo v karanetni na domu.

Zdaj Zdravstvenemu inšpektoratu ostane le preventivno delovanje. Če dobijo prijavo o kršitvi napotitve v karanteno, lahko s to osebo kvečjemu poskusijo vzpostaviti kontakt in jo po telefonu opozorijo, da je ukrep karantene na domu potrebno spoštovati. Naslednji korak bi bila ovadba osebe za sum kaznivega dejanja širjenja nalezljivih bolezni, ki pa zahteva določene standarde dokazovanja. Tudi direktorica Direktorata na Ministrstvu za zdravje, Vesna Kerstin Petrič, razlaga: "Kakšnega neposrednega nadzora ne bo. Če pa vas bo nekdo ovadil, da ste hodili okrog in ve, da bi morali biti v karanteni doma, vam bodo v končni posledici povedali, da ste naredili kaznivo dejanje, ker ste namenoma širili bolezen. To je sicer težko dokazljivo, pa vendar, tega si nihče ne želi." V času od uveljavitve tega sistema do sredine decembra nista niti Zdravstveni inšpektorat niti policija podala nobene takšne ovadbe.

Tako na Zdravstvenem inšpektoratu kot tudi na Ministrstvu za zdravje se zanašajo na odgovornost državljanov, da ukrep preživljanja karantene na domu razumejo in poudarjajo, da epidemiološka slika ne more biti odvisna od inšpekcijskega nadzora.

Nezaključena še desetina postopkov, a časa imajo inšpektorji še dve leti

Število zdravstvenih inšpektorjev, ki hkrati hodijo na teren, se v primerjavi z lani ni posebej spremenilo, ta številka ostaja med 40 in 60 od skupno 84 zaposlenih. Kasneje v oktobru se je z uveljavitvijo PKP 5 nabor inšpektorjev povečal, a ne na račun novih zaposlitev, pač pa zaradi razširitve pristojnosti na osem drugih inšpektoratov in še na policijo ter redarstvo. A omenjena razširitev dela zdravstvenih inšpektorjev ni posebej razbremenila, še vedno sami nadzirajo največji del spoštovanja zaščitnih ukrepov in so na terenu prisotni v enaki meri. Zaradi številčnosti terenskega dela pa nekateri postopki glede covida-19 ostajajo nezaključeni v pisarnah zdravstvenih inšpektorjev, takšnih je trenutno desetina vseh.

Toda dejstvo je, da imajo inšpektorji za dokončanje teh postopkov po Zakonu o prekrških še najmanj dve leti časa, ko prekršek zastara. V praksi to pomeni, da lahko oseba prejme inšpektorjevo prvo obvestilo glede okoliščin domnevne kršitve ali morda odločbo o prekršku leta 2022. V skrajnem primeru pa se bodo ti postopki končali ob absolutnem zastaranju čez štiri leta.

Med odmevnimi postopki zaključen le tisti zoper organizatorja gala prireditve

Epilogov tako še vedno ni v nekaterih odmevnih zadevah – od primera družine, ki je jedla rogljiček v središču Kranja brez obveznih mask na javnih površinah, do tistih, kjer so na nošenje maske ali medsebojno razdaljo pozabili organizatorji ali udeleženci praznovanja krščanskega praznika na Brezjah; ali pa, kjer so na masko pozabili predstavniki ljudstva ali oblasti, med poslanci na primer Jani Möderndorfer v Državnem zboru, med člani vlade ministrica za šport dr. Simona Kustec in ostali udeleženci gala prireditve Olimpijskega komiteja Slovenije; ali nenazadnje tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Milan Krek, kot prvi mož ene od institucij, ki sodeluje pri snovanju učinkovitih zaščitnih ukrepov.

Čeprav je od samih dejanj preteklo najmanj mesec ali več, je bil med omenjenimi do prvih dni decembra zaključen zgolj postopek zoper organizatorja omenjene gala prireditve in odgovorno osebo. Olimpijski komite Slovenije in njegov generalni sekretar Blaž Perko sta globo za prekršek neupoštevanja ukrepov že poravnala.