^{junij 2018 | nazaj}

Zgodovina državnega odvetništva

Interese slovenske države pred domačimi in tujimi sodišči, po novem zakonu pa tudi pred arbitražami, zastopa državno odvetništvo. Tako se institucija imenuje od lanskega leta in je pravna naslednica državnih pravobranilcev – še prej, v Jugoslaviji, so bili to družbeni pravobranilci samoupravljanja.

Nov zakon, sprejet novembra 2017, pod pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem, je prinesel nekaj sprememb: državni odvetniki niso več funkcionarji, kot prej, temveč javni uslužbenci; novosti sta tudi pri nadzoru nad njihovim delom in pri kadrovanju.

Število državnih odvetnikov in njihove plače

Naloge državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike, ki imajo status javnega uslužbenca. Trenutno je zaposlenih 56 državnih odvetnikov in višjih državnih odvetnikov, od tega na sedežu v Ljubljani 34, na zunanjih oddelkih pa 22.

Plače: Marčevska izplačana povprečna mesečna bruto plača odvetnikov je znašala 3.895,91 evrov. Že prejšnji zakon je določal, da je plača pravobranilca enaka plači višjega sodnika, sedanji zakon pa določa, da državni pravobranilci, ki so bili imenovani po prejšnjem zakonu, obdržijo doseženi plačni razred.

Primeri, kjer so Slovenijo zastopale tuje odvetniške družbe

Kljub temu, da ima Slovenija posebno institucijo, torej Državno odvetništvo, za obrambo svojih interesov pred sodišči, so se različne vlade odločile za najem tujih odvetnikov v največjih in najbolj problematičnih primerih. Tako je v primeru deviznih varčevalcev Slovenijo zastopala odvetniška pisarna Cleary, Gotlieb, Steen & Hamilton. Pri arbitražnih postopkih - doslej sta zaključena dva, Nuklearna elektrarna Krško in Interberew - kjer je bila tožena Slovenija, sta njene interese zastopali odvetniški pisarni Allen & Overy LLP in Cleary, Gotlieb, Steen & Hamilton. Za oba primera pravnega zastopanja je Slovenija plačala 5,8 milijona evrov. Podrobnejše stroške prikazuje spodnja tabela.