^{marec 2021| nazaj}

Država je osebne stečaje pred več kot dvanajstimi leti uzakonila, zato da bi omogočila nov začetek tistim, ki so si zaradi spleta nesrečnih okoliščin nabrali prevelike dolgove. V prvem letu je bilo začetih 98 osebnih stečajev, vrhunec stečajev smo imeli v letu 2015, leto kasneje je število osebnih stečajev začelo upadati. Upad je bil tudi v lanskem koronaletu, ko je bankrotiralo 1.416 posameznikov, kar je skoraj 500 manj kot leta 2019. Manj osebnih stečajev v lanskem letu beležijo tudi v sosednji Avstriji, tam so se osebni stečaji zmanjšali za 22,8 odstotka.

Do danes se je v vseh osebnih stečajih nabralo za 4,7 milijarde evrov prijavljenih terjatev. Na Vrhovnem sodišču ocenjujejo, da je bilo od tega uspešno poplačanih le slabih 15 odstotkov dolga prednostnih terjatev in 14 odstotkov navadnih.
Osebni stečaji sicer v povprečju trajajo 2,7 let, najdemo pa tudi dolgotrajne stečaje, ki trajajo 10 let in več, dva takšna se do danes še nista zaključila.

“95 odstotkov osebnih stečajev je malverzacija”

Po uvedbi osebnega stečaja v slovensko zakonodajo, so se začele pojavljati zgodbe o zlorabah in malverzacijah posameznikov, ki so lahko ta institut izkoristili, da so se rešili svojih obveznosti. V ospredju so bili predvsem nekateri osebni stečaji tajkunov, bogatašev in drugih znanih Slovencev, katerih premoženje je izpuhtelo ali so ga prepisali na sorodnike pred razglasitvijo osebnega stečaja. Nekdanja predsednica Zbornice upraviteljev in stečajna upraviteljica Melita Butara je leta 2012 v Državnem zboru ocenila, da je “95 odstotkov osebnih stečajev sigurno malverzacija in gre za izkrivljanje."

Odvetnik Andrej Simonič, danes o tovrstnih malverzacijah pravi: “Ni pametno gledati samo stečajnega postopka in kako se je v njem kaj zlorabilo, ampak je vzrok tega vedno nastal prej. Bistven razlog za te uspešne zlorabe nekaterih je bil ta, da so upniki prepozno reagirali.”

Pavček, Sraka in Pogačar od lani rešeni osebnih dolgov

Med dolžniki v osebnih stečajih so številna znana imena, celo nekdanji najbogatejši Slovenci. Trije med bolj znanimi osebnimi stečaji so se zaključili lani. Zdenko Pavček, nekdanji lastnik Viator&Vektorja je od 14,5 milijona evrov dolgov upnike poplačal le s pol odstotka. Zlatko Sraka, nekdanji lastnik Energoplana, znanega iz zloglasne zgodbe gradnje ljubljanskih Stožic, je za sabo pustil slabih 14 milijonov evrov osebnih dolgov. Edinega upnika – DUTB – je poplačal v manj kot pol odstotka in to s prodajo stanovanja in nekaj gotovine. Podjetje Iskra Impuls iz Kranja je leta 2019 odkupilo terjatve Srake in jih hkrati umaknilo, tako ob zaključku stečaja ni bilo več nobenega upnika.

Dolgovi so bili lani odpisani tudi Igorju Juriju Pogačarju, znanemu iz afere najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada v času ministrice Katarine Kresal. Sodišče mu je odpustilo za dobrih 12 milijonov dolgov, upniki pa niso dobili niti centa. V stečajni masi se je znašlo le 553 evrov, drugega premoženja Pogačar naj ne bi imel. Pogačar je namreč pravočasno – 3 leta in dva dni preden je šel v osebni stečaj, kot je takrat določal zakon, premoženje prenesel na nekdanjo partnerko, Majo Mikuž. Nanjo je prepisal družinsko hišo v ljubljanskih Prulah in vilo v Piranu, ki jo je nato kupil odvetnik Stojan Zdolšek. Od leta 2016 dalje je prepis premoženja možno izvesti najkasneje pet let pred začetkom osebnega stečaja, da ga ni mogoče izpodbijati. Pogačar je danes prokurist v dveh podjetjih v lasti Maje Mikuž in se ukvarja z nepremičninami ter svetovanjem.

Neuspešna prodaja premoženja Jankovića na dražbah

Med bolj znanimi imeni še odprtih osebnih stečajev je nedvomno Damijan Janković, ki ima za 5,5 milijona evrov dolgov. Janković je v osebnem stečaju od leta 2018, upniki niso dobili še nobenega poplačila. Doslej je bilo v stečajno maso vplačanih le 572 evrov. Poskusi prodaje njegova premoženja so bili na javnih dražbah večkrat neuspešni. Gre za dve parceli na ljubljanskem Rudniku, kjer je Janković polovični lastnik. Okrožno sodišče v Ljubljani je marca letos odločilo, da se bodo parcele vnovič prodajale na javni dražbi z izklicno ceno 50 tisoč evrov. Enako je bila neuspešna lanska prodaja polovičnega deleža v podjetju Electa Holding, kjer je Janković tudi direktor, ponovna javna dražba je predvidena 15. aprila letos.

Osebni stečaj Mateja Raščana predvidoma končan v prvi polovici letošnjega leta

Osebni stečaj Mateja Raščana, ki je, med drugim, z managerskim odkupom olastninil Delo Revije, bi se moral končati letos maja. Predloga sodišču, da bi mu odpustilo dolgove, Raščan ni vložil, tega po zakonu tudi ne more, saj je bil obsojen zaradi oškodovanja Delo Revij in je od septembra 2018 v zaporu. Dolgov ima za več kot 32 milijonov, v stečajno maso pa se je steklo zgolj 63 tisoč evrov. Med upniki je bila poplačana le NKBM, v skupni višini slabih 48 tisoč evrov.

Ivan Zidar: prijavljenih 16 milijonov terjatev, priznanih le peščica

Z dolgovi v osebnem stečaju se spopada tudi nekdanji direktor SCT-ja Ivan Zidar. Njegov osebni stečaj je od leta 2017 prekinjen. Sedem upnikov je prijavilo za dobrih 16 milijonov evrov terjatev, vendar je priznanih le dobrih 43 tisoč evrov terjatev, preostalo Zidar prereka na sodiščih. V stečajno maso je bilo doslej vrnjeno stanovanje v Ljubljani, ki ga je Zidar podaril hčerki in podjetje, ki ga je prepisal na svojega brata. Trenutno potekajo še druge pravde za premoženje, ki naj bi šlo v stečajno maso za poplačilo upnikov – med njimi hiša v Ljubljani, hiša v Fiesi, kjer je solastnik, pripadajoče parcele, izterjava denarja izplačanega hčeri, nepojasnjene transakcije nekdanji ženi. Zaradi neporavnanih dolgov med zakoncema se je lani v osebnem stečaju znašla tudi Zidarjeva nekdanja žena.

Koliko je, če sploh, Zidarjevega premoženja skritega v tujini, ni znano. Stečajni upravitelji pravijo, da je iskanje premoženja v tujini vsaj 10-krat dražje kot v Sloveniji. Zaradi obsodbe na zaporno kazen v zadevi Čista lopata Zidar ne more računati na odpust dolgov. Novembra 2016 je bila izvršitev kazni odložena za čas trajanja zdravljenja njegove bolezni, saj mu takšne zdravstvene oskrbe, kot jo potrebuje, ne morejo zagotoviti v nobenem od zavodov za prestajanje kazni zapora. V tem času pa mora Zidar, kot je zakonsko določeno, vsak mesec sodišču predložiti nova zdravniška potrdila o bolnišničnem zdravljenju.