Čistilka Emmi v gostilni spozna arabskega priseljenca Alija.

Je ena redkih Nemk, ki nima predsodkov do priseljencev, zato se ji ne zdi nič narobe, da Alija, ki se ji zdi prijeten, povabi k sebi na pijačo in mu ponudi prenočišče.

Čez noč se zaljubita in se kmalu poročita, a okolica se na njuno zvezo odzove strupeno. Emmi na lastni koži doživi diskriminacijo in sovraštvo, otroci, prijateljice in sodelavke jo pustijo na cedilu.

Po krajšem obdobju sreče z Alijem začne Emmi moža poniževati in zanikati njegove korenine v upanju, da si bo s tem povrnila naklonjenost bližnjih. Ali se zateče v družbo nekdanjih prijateljev, ki so prav tako v nezavidljivem položaju.

Par naposled najde način, kako obnoviti zakon, a stresno življenje pusti posledice na Alijevem zdravju.

Zgodba se dogaja kmalu po terorističnem napadu v Münchnu leta 1972, ko je v zahodni Nemčiji strah pred priseljenci prerasel v rasizem in pripadnike drugih ras in etnij potisnil na družbeno obrobje.

Najbolj opevani film nemškega novega vala je priredba ameriške filmske klasike Vse, kar dovoli nebo (All that Heaven Allows) Douglasa Sirka, avtorja družbenokritičnih melodram, ki so Rainerja Wernerja Fassbinderja močno navdihovale.

Razredni konflikt, ki je bil pri Sirku izražen v aferi med premožno vdovo iz visoke družbe in mladim fizičnim delavcem, je tukaj v celoti prenesen v delavski sloj in še poglobljen z motivom rasizma.