Razvila ga je ameriška vesoljska agencija NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije in Kanadske vesoljske agencije. Ime je dobil po Jamesu E. Webbu, ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo. O neverjetno ambicioznem, zapletenem in tudi najdražjem znanstvenem eksperimentu našega časa pričajo prav pionirski znanstveniki, zadolženi za teleskopov nastanek.
Vesoljski teleskop James Webb je bil izstreljen decembra 2021 iz Francoske Gvajane, nato pa je prepotoval 1,5 milijona kilometrov dolgo pot do območja, imenovanega druga Lagrangeeva točka. Njegovo prvo barvno fotografijo je 11. julija lani razkril ameriški predsednik Joe Biden. Šlo je za dotlej najjasnejši pogled na zgodnje vesolje, ki sega 13 milijard let nazaj.
Vesoljski teleskop James Webb je v zgolj enem letu spremenil pogled človeštva na vesolje, saj je prvič omogočil vpogled v oblake prahu in videl svetlobo iz oddaljenih kotičkov vesolja.
Teleskop se ponaša z zrcalom, ki meri več kot 6,5 metra, ter z večplastno zaščito pred soncem v velikosti teniškega igrišča. Za razliko od predhodnika Hubbla deluje predvsem v infrardečem spektru, kar mu omogoča pogled v oblake prahu, kjer danes nastajajo zvezde in planetarni sistemi.
Njegova ključna odkritja med drugim vključujejo nekatere najzgodnejše galaksije, ki so nastale nekaj sto milijonov let po velikem poku, ugotavljanje sestave ozračja planetov zunaj našega osončja z ločljivostjo, kakršne še ni bilo in osupljive nove poglede na planet Jupiter.
Vsaka nova fotografija je novo odkritje, ki znanstvenikom po vsem svetu omogoča, da postavljajo in iščejo odgovore na vprašanja, o katerih se jim nekoč ni niti sanjalo.
Vesoljski teleskop James Webb ima dovolj goriva za 20-letno misijo in bi lahko prinesel novo obdobje v astronomiji.
Dokumentarna oddaja razkriva njegov 25-letni razvoj pa tudi številne ovire in pravo spiralo rastočih stroškov, ki so mu stali na poti.
