Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Člani Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja so dejavni tudi v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja virusa, verske obrede opravljajo doma. Veliko pozornosti posvečajo tudi dobrodelnosti. Na pobudo Ane Jug v Novi Gorici deluje Muca CUPatarica – center uporabnih predmetov.
Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. A alkimije ni mogoče razumeti ločeno od duhovno-mističnih tradicij, ki so jo napajale. Spoznali bomo tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije.
Izida in Oziris sta bila najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo tako v verskem kot tudi vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Tudi za pravoslavne kristjane je velika noč največji verski praznik. Letos jo bodo praznovali drugega maja.
Umetna inteligenca pospešeno spreminja naše življenje na mnogih ravneh. Pretresom, ki jih prinaša sodobna tehnološka revolucija, se ne more izogniti niti religija. Napredek umetne inteligence namreč postavlja pod vprašaj edinstvenost človeka, ki je temelj številnih svetovnih verstev.
»Človeštvo je spet na usodnem razpotju, od koder vodijo težko prehodne steze, bodisi navzgor, v razsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol, v anarhizem, totalitarizem, versko diktaturo, nacionalizem in planetarni destruktivizem.« Tako je zapisal pravnik dr. Marko Pavliha v novi zbirki esejev Onkraj materialističnega prepričanja, ki je letos izšla pri GV Založbi. Z avtorjem smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju.
Sveti Anton Veliki velja za prvega med puščavniškimi očeti. Njegovi zapisi razkrivajo razmišljanja o prvobitnih temeljih človekovega odnosa z Bogom. Med zanimivimi svetnikovimi razmišljanji najdemo zapise o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
Evropska znanost in filozofija sta z zamudo spoznavali številne muslimanske učenjake. Med znamenitejšimi najdemo Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Gre za deveti mesec v muslimanskem koledarju. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki, saj v islamu velja za najvišjo stopnjo pobožnosti.
Med zgodovinsko najpomembnejšimi judovskimi prazniki je pesah ali pasha – to je spomin nas dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Praznuje se 15. nisana po hebrejskem koledarju oziroma letos po gregorijanskem koledarju od 27. marca zvečer do 4. aprila. Značilni način praznovanje pa je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha.
Kristjani velikonočne praznike kljub resnosti priprav, askezi in odpovedovanju razumejo kot praznike življenja, veselja in upanja.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Sedem milijonov bahajcev po vsem svetu 20. marca vstopa v novo leto. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Neveljaven email naslov
