Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vseh 34 točk trigonometrične mreže I. reda na našem ozemlju je še danes označenih v naravi. Te točke so bile izmerjene in njihove koordinate so bile določene s takrat najvišjo dosegljivo točnostjo. Danes nam nove tehnologije omogočajo veliko natančnejše meritve kot pred 200 leti.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo s švicarskimi partnerji razvijajo model ribjih celic, ki ga nameravajo povezati z računalniškimi matematičnimi modeli. Ti bodo napovedovali učinke kemikalij na razmnoževanje rib v naravnem okolju. Novi testi bi v prihodnjih treh letih lahko nadomestili več 100 tisoč testov toksičnosti na živih ribah.
Italijanski znanstveniki želijo prenesti na čip posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom in tako ustvariti nekakšno kopijo, dvojčka bolnikovega sklepa. Na njem pa želijo preizkušati, katero zdravilo je najboljše za posameznega bolnika.
Lani je ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz testiranj na organih na čipu.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Bolezen čezmernega kopičenja železa v telesu, dedna hemokromatoza, pa je najpogostejša dedna bolezen pri belcih. V Sloveniji za njo zboli ena oseba od 400, nosilcev okvarjenih genov pa je okoli 0,9 %.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogosta tudi pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pojavlja se pri približno tretjini bolnikov. To pa vodi v slabšo kakovost življenja in manjše preživetje.
Neveljaven email naslov
