Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjaki se trudijo, da bi avtizem odkrili čimprej, ko je še mogoče nadoknaditi zaostanek v razvoju. Pri tem bo lahko pomembno odkritje tudi orodje za zgodnje odkrivanje te motnje, ki ga je razvila ekipa švicarskih strokovnjakov.
Motnje avtističnega spektra so čedalje pogostejše, posledično je o avtizmu vse več raziskav in znanstvenih člankov. Zaradi množice informacij narašča tudi potreba po računalniških orodjih, ki nam pomagajo, da te informacije iščemo učinkovito in vsebinsko usmerjeno. Ekipa Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici je pred leti razvila inovativno metodo tekstovnega rudarjenja besedil, s katero so iskali in našli še neodkrite povezave in vzroke za avtizem.
Na razvoj avtizmu podobnih težav vplivajo številni okoljski dejavnik. Kot eden izmed njih se kaže tudi izpostavljenost zaslonom. Pediatri zadnja leta že pri malčkih opažajo skrb vzbujajoče posledice pretirane rabe zaslonov, predvsem na sposobnost govora in komunikacije.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so pred tremi leti začeli spremljati pestrost in številnost populacij divjih čebel v Sloveniji. Vzorce jemljejo dvakrat na mesec od aprila do septembra, in sicer na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, ki sta zavarovani območji, na Gorenjskem in Celjskem, kjer je kmetijstvo intenzivnejše, in v Ljubljani kot primeru urbanega območja. Na vsakem od teh petih območij imajo 10 vzorčnih mest.
Med bolj ogrožene žuželke spada tudi puščavnik. Ta hrošč se razmnožuje počasi in živi na ozko omejenem območju, ker je slabo mobilen. Zato puščavnik v Srednji Evropi in Sloveniji izginja.
Številne žuželke začenjajo svoj življenjski cikel v vodi, ki je precej daljši od njihovega življenja na suhem. Na Gradaščici smo spremljali raziskovalce Biotehniške fakultete pri odvzému vzorcev vode in s tem tudi žuželk v vodi.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Gibanje nam omogočajo skeletne mišice, ki so pritrjene na naše okostje. Mišice med krčenjem kemično energijo pretvarjajo v mehansko. Mišica je organ, ki zmore ogromne telesne napore. Kaj pa se zgodi, če ji ne zagotovimo dovolj hrane?
Pomembno čim prej odkriti športnike, ki so prehransko ogroženi. V laboratoriju za fiziologijo Fakultete za šport Univerze v Ljubljani opravljajo meritve, s katerimi želijo prepoznati športnike, ki so ogroženi in potrebujejo prehransko obravnavo.
Športniki lahko v želji po čim boljših rezultatih ali boljšem videzu ogrozijo svoje zdravje. Če želijo izgubiti kilograme, jedo manj ali povečajo intenzivnost treningov. Hitra izguba telesne mase je stalna predtekmovalna rutina v borilnih športih. Na treningu smo obiskali judoistko Marušo Štangar, ki je v začetku novembra osvojila bron v kategoriji do 48 kg na turnirju za grand slamu v Bakuju.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pri preprečevanju izgub toplote so pomembna tudi okna. Najpogosteje uporabljamo dvoslojna, manjkrat trislojna, še redkeje pa štirislojna okna. Koliko boljšo toplotno izolacijo nam omogočajo? Obiskali smo prenovljen objekt na grajskem hribu v Ljubljani, kjer so vgrajena taka okna.
Neveljaven email naslov
