Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Možgani so torej kot mišice, bolj ko jih uporabljamo, bolj se razvijajo. Gibanje spodbuja nastajanje novih živčnih povezav in izboljšuje komunikacijo med različnimi deli možganov. To pa se kaže v boljšem spominu, pozornosti in kreativnosti. Kaj se dogaja v možganih, ko se gibamo?
Danes je količina znanja čedalje večja, zato iščemo nove načine za učinkovito učenje. Eden izmed njih je učenje z gibanjem. S preprostimi gibi lahko izboljšamo koncentracijo, spomin in celo ustvarjalnost.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pri robotskih operacijah je robot orodje v rokah kirurga, ki sedi za konzolo in upravlja robota. Vsak gib, ki ga naredi robot, je gib, ki ga vodi kirurg. Na Univerzi John Hopkins v ZDA pa so razvili robota, ki je samostojno opravil del poskusne operacije; spojil je dva dela prašičjega črevesa.
Robot je opremljen s 4 robotskimi rokami. Na eno je nameščena kamera, na drugih treh pa robotski inštrumenti.
56-letnemu pacientu so postavili diagnozo rak prostate, zato bo moral na operacijo. Pri operaciji, ki bo trajala dve do tri ure, mu bodo odstranili celo prostato. Posebnost te operacije je, da jo bo ekipa v operacijski dvorani opravila s pomočjo robota.
Večina aluminijastih izdelkov se izdelujejo po konvencionalni metodi vlivanja. Kako pa lahko izdelamo zapletenejše oblike? S 3D tiskanjem!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Odpadni aluminij je teoretično mogoče v celoti reciklirati, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Po podatkih Metal Stocks in Society report je na svetu v avtomobilih, zgradbah, elektroniki in drugod vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. V razvitem svetu je vgrajenega 350–500 kg na prebivalca, v nerazvitem pa samo 35 kg na prebivalca. Kar 75% vsega kadarkoli proizvedenega aluminija je še danes v uporabi. Aluminij lahko neskončno recikliramo. Za predelavo aluminija se porabi le približno 5% energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo.
Za proizvodnjo tone aluminija so potrebne 4 tone boksita, 600 do 800 kg ogljika in 15 000 kWh električne energije. Svetovna letna proizvodnja aluminija danes presega 70 milijonov ton. Več kot polovica ga proizvedejo na Kitajskem. V preteklosti smo ga proizvajali tudi pri nas.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prefinjen voh imajo tudi mravlje, poleg tega so zelo hitro učljive. Z le nekaj treningi si zapomnijo vonj, ki jim obljublja nagrado oz. hrano. Če jo povežemo z vonjem rakavih celic, lahko dobimo izjemno natančno zaznavanje rakavih celic.
Neveljaven email naslov
