Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, posvečenega letnim časom. Umetniški vodja projekta Mate Bekavac je o zasnovi sporeda zapisal: »Je osebni poklon minljivosti. Na sporedu je kar nekaj skladb, ki so me na tak ali drugačen način zaznamovale v preteklosti.« Izvajalci so solisti Mate Bekavac (klarinet, duduk, turška piščal), Nuška Drašček (mezzosopran) in Aco Aleksander Bišćević (tenor), Abonmajski orkester KD Franca Bernika Domžale in jazzovski trio (Jaka Pucihar, Jošt Lampret, Jože Bogolin). Letni časi zazvenijo v skladbah domačih skladateljev (Andrej Misson, Slavko Šuklar, Matija Krečič) in tujih (Astor Piazzolla, Peter Iljič Čajkovski, Barry Manilow). Režiser Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Saksofonist, klarinetist, skladatelj in pravnik Ati Soss (rojen l. 1930), s pravim imenom Karel Soss, je bil eden najpomembnejših ustvarjalcev jazzovske glasbe pri nas. Je avtor številnih zimzelenih melodij, kot so Ura brez kazalcev, V Ljubljano, Včeraj, danes, jutri, Na Zmajskem mostu. Izpod njegovega skladateljskega peresa je prišlo več kot 400 skladb. V ljubljanskih Križankah je bil leta 2006 slavnostni koncert, na katerem so Sossove nepozabne uspešnice ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in Celjskega godalnega orkestra izvajali Oto Pestner, Elda Viler, Alenka Godec, Anika Horvat, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Iva Stanič, Boštjan Dermol ter klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš. Voditelja prireditve sta bila Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, scenaristi Marko Radmilovič, Dečo Žgur in Dušan Hren, režiser prireditve Dušan Hren, redaktor posnetka Daniel Celarec, televizijsko režijo je pripravil Tomaž Švigelj.
Andreja Zakonjšek Krt deluje kot koncertna in operna sopranistka. Po diplomi se je izpopolnjevala v koncertnem petju, od sezone 1996 pa se predstavlja kot solistka Opere SNG Maribor. Redno sodeluje tudi z Ljubljansko Opero, Slovensko filharmonijo, Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovenskim komornim zborom in drugimi. Delovala je tudi na področju baročne in sodobne glasbe z različnimi komornimi sestavi. Del njenega širokega izvajalskega področja predstavlja izbor arhivskih posnetkov z njenimi nastopi.
Kakovost svojega muziciranja predstavljata slovenska predstavnika tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki – violončelistka Zala Vidic, ki nas je zastopala leta 2016 in se uvrstila v veliki finale, ter pianist Urban Stanič, ki je leta 2014 prejel drugo nagrado. Poustvarila bosta Ognjeni ples skladatelja Manuela de Falla. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste v praznični zimski glasbi Barryja Manilowa (Because It's Christmas) v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, mezzosopranistke Nuške Drašček, Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale in jazzovskega tria (Jaka Pucihar, Jože Bogolin, Jošt Lampret). Mate Bekavac velja za enega od najboljših klarinetistov na svetu. Uspešen je tudi kot dirigent.
Koncert Violino fantastico je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayju, ki združuje nadarjene mlade glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe del skladateljev, ki so ustvarjali na prelomu 17. in 18. stoletja: A. Corellija, J. Pachelbela, A. Vivaldija, J. S. Bacha in G. P. Telemanna. Načelo virtuoznosti so pogosto izražali skozi glasbene oblike za »3 soliste«, povezane z magičnim in svetim številom tri zaradi estetike in simbolike.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Šaoa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na koncertu je bilo predstavljeno delo iz zgodnjega obdobja ustvarjanja pomembnega slovenskega skladatelja 20. stoletja, Uroša Kreka. Skladbo z naslovom Mouvements concertants je skladatelj večkrat predelal, dokler ni dobila sedanje petstavčne oblike. V drugem delu koncerta je sledila izvedba manj znanega Koncerta za orkester poljskega skladatelja 20. stoletja, Witolda Lutoslawskega. Skladatelj je delo napisal leta 1954 po naročilu dirigenta Witolda Rowickega in leto pozneje zanj prejel kar dve državni nagradi.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra, ki se predstavlja pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova. Poustvaril bo zadnjo simfonijo avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta – Simfonijo št. 9 v C-duru. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, na katerem je zvenela Mozartova in Paganinijeva glasba. Za uvod je Simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova zaigral uverturo v opero Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato pa Koncert za violino št. 1 v Es-duru Niccola Paganija. Solist je avstrijsko-bolgarski violinist Mario Rossen. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste posnetek koncerta iz dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Partizanski pevski zbor, ki deluje vse od leta 1944, od leta 2017 pa ga vodi perspektiven dirigent in skladatelj mlajše generacije, profesor Iztok Kocen, je izvedel pester repertoar. Ob zboru in komornem orkestru, ki so ga sestavljali sami izbrani glasbeniki in glasbenice, sta nastopila tudi solista Gaja Sorč in Marko Erzar. Svečano vzdušje na koncertu ob pristni izvedbi skladb je posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Spremljali boste posnetek monumentalne Simfonije št. 3 skladatelja Gustava Mahlerja. Gre za najdaljše skladateljevo delo, ki velja tudi za eno od desetih največjih simfonij vseh časov. Izvajalske moči so združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in solistka-mezzosopranistka Aliénor Feix. Dirigent Philipp von Steinaecker. Gustav Mahler je tesno povezan z Ljubljano, kjer je v letih 1881 in 1822 živel in deloval.
Pomen 150-letnice Glasbene matice Ljubljana, ki jo zaznamujemo v letu 2022, oriše predsednica te ustanove, Veronika Brvar, dirigent Philipp von Steinaecker pa predstavi nastanek in ozadje Mahlerjeve Simfonije št. 3, ene največjih simfonij vseh časov.
Neveljaven email naslov
