Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velika družina nomadskih glasbenikov, ki prihajajo iz različnih držav Evrope (Katalonija,Turčija, Srbija, Indija, Italija, Francija, Švica, Grčija), se je srečala v Barceloni leta 2010. Izhodišče njihovega skupnega ustvarjanja so bila glasbena druženja, na katerih so v improviziranem igranju združevali in delili svojo strast do tradicionalne judovske in romske glasbe, v katero so vnašali strokovno znanje in vplive drugih glasbenih zvrsti. To je med njimi stkalo močne ustvarjalne vezi, na podlagi katerih se je oblikovala skupina Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra (BGKO). Z odličnimi interpretacijami in energijo, ki jo širijo med občinstvo, navdušujejo na najrazličnejših glasbenih prizoriščih po Evropi. Prinesli so jo tudi na Mestni trg Ljubljane leta 2013 ob odprtju 25. Noči v Stari Ljubljani, ki jih pripravlja ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije. Na odru se jim je kot gost pridružil eden največjih slovenskih kantavtorjev, Vlado Kreslin!
Posnetek koncerta, ki je zaokrožil dvanajstletno uspešno in kakovostno sodelovanje med šefom dirigentom En Shaom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Kitajski dirigent je tokrat pred orkestrom, ki ga je vodil od leta 2006, še zadnjič stal v vlogi šefa dirigenta. Ob tej priložnosti ga je občinstvo lahko spoznalo tudi kot skladatelja, saj je z orkestrom pripravil izvedbo lastne skladbe, simfonične suite z naslovom Vtisi o Hanih.
Eno od zelo priljubljenih Straussovih del je gotovo simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki jo je napisal kot poklon filozofu Nietzscheju in njegovemu filozofskemu spisu s tem naslovom. Strauss ni želel napisati filozofske glasbe ali v glasbi portretirati filozofovega dela, ampak je z glasbenimi sredstvi želel izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka skozi razne stopnje religioznega in znanstvenega razvoja. V nekem intervjuju je povedal, da je v tej glasbi želel »ponazoriti spor med človeško naravo, kakršna je, in človeškimi metafizičnimi poskusi, da bi z razumom dojel svojo naravo – kar končno s sprostitvijo v smehu pripelje do zmage v življenju«.
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladi trobentač Anej Gorenjak, ki niza odlične dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall leta 2023. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe izbranega stavka iz Koncerta za trobento J. Nerude, Koncertne etude A. Goedicka in manj znanega dela The Debutante, H. Clarka. Na nastopu ga je spremljala pianista Špela Horvat Gönc.
Hrvaški pianist Ivo Pogorelić (r. 1958) velja za enega najboljših pianistov, obenem pa za enega najbolj samosvojih glasbenih interpretov. Je dobitnik številnih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, najbolj pa je poznan po Chopinovem tekmovanju leta 1980. Na tem tekmovanju so Pogorelića zaradi samosvoje interpretacije tekmovalnega programa izključili, zaradi česar je iz žirije odstopila slovita pianistka Marta Argerich in ga razglasila za glasbenega genija. Njegov prvi koncert po tem t. i. glasbenem škandalu je bil leta 1981 v dvorani Slovenske filharmonije, kjer je Pogorelić nastopil pod taktirko Marka Muniha in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dogodek je ostal ohranjen v arhivu Televizije Slovenija.
Spremljali boste priljubljeno glasbo Ludwiga van Beethovna (Uvertura Leonora), Richarda Wagnerja (Siegfriedova idila, Samospevi Wesendonck) in Huga Wolfa (Suita Corregidor). Simfonični orkester vodi dirigent Simon Krečič, solistka je Nuška Drašček Rojko, posnetek je nastal v Slovenj Gradcu. Režiser Aljaž Bastič, urednik Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi Kvarteta violončelov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Zasedbo sestavljajo Tanja Babnik, Milan Hudnik, Igor Mitrović in Jaka Trilar. Lepoto svojega muziciranja bodo violončelisti predstavili z glasbo Astorja Piazzolle, s Poletjem in Jesenjo iz cikla Letni časi v Buenos Airesu. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek koncerta otvarja krstna izvedba simfoničnega dela Krik smrti, ki je nastalo pod skladateljskim peresom Vita Žuraja (roj. leta 1979). Žuraj, eden najplodnejših mladih slovenskih skladateljev, je jeseni leta 2002 diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije v razredu prof. Marka Mihevca na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za najbolj prepoznavnega živečega slovenskega skladatelja v mednarodnem merilu. V nadaljevanju boste spremljali simfonijo v enem stavku – Domovina našega dirigenta in skladatelja Boga Leskovica (1909–1995). Dirigent Marko Letonja.
Posnetek izvirnega glasbenega sodelovanja, ter mnenj o ustvarjalnem iskanju in bistvu skupnega muziciranja dveh umetnikov, violinista Vasilija Meljnikova ter čembalista in skladatelja Milka Lazarja. V novem delu Milka Lazarja z naslovom 10 Pieces za violino in čembalo, ki sta ga občinstvu predstavila v okviru poletnega festivala Imago Sloveniae 2012 sta razkrila edinstveno glasbeno pot. V prepletanju ustvarjalne in poustvarjalne energije, ki ju zahteva interpretacija novega dela sta raziskovala neodkrito polje zvočnih možnosti in glasbenih izrazov. Iskala sta jih v medsebojni komunikaciji in nenavadni kombinaciji inštrumentov. Igranje na čembalo in violino s pomočjo baročnega loka je sicer običajno za poustvarjanje baročne glasbe, ni pa ga zaslediti v interpretacijah sodobnih kompozicij. Zato 10 Pieces za violino in čembalo predstavlja edinstven primer združitve starih inštrumentov v sodobnem glasbenem izrazu. Gre za izviren pristop in novo odkrivanje, ki upošteva avtentični način igranja, hkrati pa ponuja novo zvočno izkušnjo.
Jubilejni 30. festival Noči v stari Ljubljani je bil posvečen glasbi etničnih manjšin v nacionalnem kontekstu. V programskem izboru festivala se je na odru Novega trga predstavila tudi zasedba Šukar. Ta velja za prvo slovensko skupino, ki je domačo javnost seznanjala z romsko glasbo. Njen repertoar predstavljajo avtorske predelave pestrega in raznovrstnega glasbenega izročila Romov iz različnih evropskih prostorov. Skupina ob bližajoči se 30-letnici delovanja pripravlja prvo zgoščenko z lastno avtorsko glasbo in delček novega programa je predstavila na tem koncertu.
Neveljaven email naslov
