UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta obraza že tretje sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si od ponedeljka do četrtka predajata kuharsko štafeto, vas učita novih kuharskih trikov in opogumljata kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Dobrodošli na druženju med lonci in ponvami! Bučke niso ravne mesne kroglice in pomfrit, da bi bile vsakemu všeč. Ali pač? Ampak danes bomo iz bučk pripravili ravno pomfrit in mesne kroglice! Brez krompirja in mesa. Bučke v obliki pomfrita bodo panirane v drobtinah in parmezanu ter pečene v pečici. S tem se bomo izognili cvrtju in ne bomo skoparili z okusom. Slastne zlato zapečene bučkine kroglice pa bomo ponudili v zeleni simfoniji, na maslenem pire krompirju s pestom. »Zeleno, ki te ljubim zeleno,« bi rekel pesnik, Petra pa dodaja: Dober tek z bučkami!

glasba in besedilo Marko Brecelj

Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije. Skladba Rastemo sicer nastopa kot “obilni dodatek” na Breceljvem albumu Cocktail, vendar stoji tudi na samem začetku zgodbe slovenske avantgardne skupine Buldožer: “Začela je tleti ideja o novi zasedbi, vključno z imenom Buldožer, vzetem iz parodije na pesem Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad (pa čeprav je to Buldožer), ki se je je domislil prijateljski pesnik Ivan Volarič Feo."

Sveto pismo je knjiga vseh knjig. Zaradi tega je predmet nenehnega raziskovanja, za vernike pa vir življenja po veri.

Sveto pismo je zbirka različnih knjig, ki pripovedujejo zgodbo o odrešenju človeka. Besedila različnih literarnih zvrsti so razdeljena na Staro zavezo in Novo zavezo. Stara zaveza pripoveduje zgodovino izvoljenega ljudstva od stvarjenja sveta do rojstva Jezusa Kristusa, Nova zaveza pa o Jezusovem rojstvu, delovanju, smrti in vstajenju ter o življenju prve Cerkve. Prevedeno je v več kot 2500 jezikov in narečij. Da bi ljudje več brali Sveto pismo, je tudi eden od ciljev Svetopisemskega maratona, ki bo letos potekal od 26. do 30. januarja pod naslovom Vzljubil me je.

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Jasmina Jerant je odraščala na Krasu in v Vipavski dolini. V Ljubljani je diplomirala iz filozofije in politologije, v zadnjem času pa jo poznamo tudi kot okoljsko aktivistko. Je avtorica knjige Primer Anhovo s podnaslovom: Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo. Po zaslugi Jasmine Jerant imamo delo, ki sistematično, zgodovinsko in raziskovalno govori o Cementarni v Anhovem ter o čudežnem gradbenem materialu azbestu, ki je zaznamoval Soško dolino, tudi za prihodnje generacije.

Voditelj: Edvard Žitnik

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Potem ko je odstopil prvi mož Policije, je notranji minister Poklukar ostal na položaju, a proti interpelaciji zoper njega nista glasovala ne SD ne Levica. Na vidiku pa je že nova afera, Spiritov razpis in denar za podjetja, povezana s stranko SD. O tem z gostoma – s Katarino Kresal, nekdanjo političarko, in dr. Janezom Pogorelcem, ustavnim pravnikom in članom NSi-ja.

„Za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem“ prejme Franc Kattnig Tischlerjevo nagrado Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze.
“Albertov lov na zaklad” je poučna in zabavna slovenska pustolovska nanizanka za otroke. V zadnjih letih je nastalo deset epizod. Dve so snemali tudi na južnem Koroškem, med drugim na Obirskem.
http://slovenci.orf.at

Nedavno srečanje osrednjih kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je prineslo oblikovanje dokumenta o stanju in potrebah. Pozitivna tradicija medsebojnega sodelovanja potrjuje dejstvo, da so Slovenci zunaj matične države ustvarili dobro razvit in visoko produktiven kulturni sistem, ki omogoča in zagotavlja lastno produkcijo in in razvoj. Segment kulture je najpomembnejši identifikacijski dejavnik slovenstva, v katerem se predvsem Slovenci zunaj meja prepoznavajo kot Slovenci. A prav njegovo vzdrževanje in krepitev lahko omogoči razvijanje načela skupnega kulturnega prostora, kar je kot poudarjajo v prvi vrsti dolžnost matične države. Iz Celovca se nam je pridružil eden najprepoznavnejših obrazov kulturnih organizacij Slovencev v Avstriji, dr. Janko Malle.

Egon in Ajda skleneta, da bosta ustvarila svoj zelenjavni vrt. Samozavestno odklonita očkovo pomoč in nasvete. Močno se trudita, vendar njun vrt ni videti tako kot očkov. Le kaj sta pozabila? Mora vrtnar res delati z roko v roki z naravo, kot pravi očka?

Pia je popolnoma zmedena in tudi ljubosumna, saj je njen mož izjemno očarljiv. Ana in dr. Vasja se ne moreta sporazumeti glede načrtov za prihodnost. Katja dvomi v Jašino pripoved o pretepu, zdi se ji, da nekaj prikriva. Družina Car je zelo zaskrbljena glede očetovega zdravja, še posebej panična je Marija.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Oddaja Bavarske televizije predstavi privlačnosti Münchna s štirimi edinstvenimi ulicami. Tu je zgodovinsko razkošna Ludvikova ulica z osrednjo univerzo in državno knjižnico, Rosenheimska z observatorijem in še preživelim vzdušjem nekdanjih münchenskih pivovarn in s secesijsko arhitekturno mojstrovino. Na vselej živahni Teatinski ulici vabi izjemna kulturna ustanova - Kunsthalle in palača, ki je tu edina preživela drugo svetovno vojno. Najdaljša mestna vpadnica, enajst kilometrov dolga Dachauska ulica, pa pripelje od železniške ranžirne postaje na robu mesta, mimo predmestne idile in tišine grobov v čudovito Münchensko otroško gledališče.

Mladi Juliji primanjkuje samozavesti, 50-letni Aleš pa je njeno nasprotje. Film je preplet njunih zgodb: dekletove, ki kljub šolskim in drugim uspehom, veselju do študija in obetavni pisateljski karieri še išče pot do večje samozavesti in boljše samopodobe, ter zgodbe moškega, ki ga od otroštva zaradi odvečnih kilogramov kličejo Bucy, a je s svojo samopodobo zadovoljen in skozi življenje stopa samozavestno, ob službi, družini in ljubezni do glasbe, ki jo kot didžej rad deli z drugimi. Kaj vpliva na našo samozavest in samopodobo, kako ju izboljšati? Več o tem psihologinja Katarina Veselko ne le v teoriji, temveč v praksi, tudi iz lastnih izkušenj. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Po tragični nesreč v velenjskem rudniku smo se pogovarjali z rudarji in nekdanjimi rudarji. Vsaka rudniška nesreča zaznamuje ne samo svojce ponesrečenih in njihove kamerade, ampak celotne rudarske revirje. Zakaj je delo v rudniku kljub tehnološkemu napredku še vedno tako nevarno?

Zakaj pri nas starši nimajo vpliva na to, kaj se bo zgodilo s jajčnimi celicami pokojne hčerke, se sprašuje mati, ki je hčerki na smrtni postelji obljubila, da bo poskrbela za njeno nasledstvo? Kaj bodo prinesle spremembe 25 let starega zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih zahteva Ustavno sodišče?

V Sloveniji vse več ljudi zakonito poseduje orožje, ne samo lovsko in športno, ampak tudi orožje za lastno varnost.46 tisoč posameznikov ima skupaj v lasti več kot 168 tisoč kosov orožja. Pogovarjali smo se z moškim, ki po napadu in požigu hiše spi s pištolo pod blazino.

Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.

Pogovarjali smo se s profesorjem sodobne arheologije Danom Hicksom z Univerze v Oxfordu. Na predavanju v Ljubljani je največ pozornosti namenil temu, kako se je v sodobnem času spremenilo razumevanje kolonialne zgodovine. Predstavil je svoj pogled na vračanje ukradenih predmetov ter spregovoril o protikolonialističnem in protirasističnem delovanju muzejev. Nemško mesto Chemnitz je postalo evropska prestolnica kulture, ta prestižni naziv si deli z Novo Gorico in Gorico. Pod geslom Videti spregledano v Chemnitzu pripravljajo več kot tisoč dogodkov. Program temelji na ustvarjalnosti, ki izhaja iz rudarske in industrijske dediščine. Obiskali smo tudi SNG Nova Gorica, kjer so premierno uprizorili predstavo Prometej priznanega plesnega para Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie. Celovečerna plesna predstava izhaja iz grškega mita o prinašalcu ognja. Ogledali smo si še film Popolni neznanec, ki osvetljuje prvih pet let kariere Boba Dylana.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V SLG Celje smo bili v petek na premieri romantične komedije Sen kresne noči. Predstavljamo risoroman Moška koža avtorjev Huberta in Zanzima, ki je izšel pri založbi Vigevage knjige. Obiskali smo tudi razstavo Nataše Segulin Quid ultra v galeriji Photon.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Film prikazuje neverjeten in junaški boj Poljaka Witolda Pileckega (13. 5. 1901) proti dvema neusmiljenima totalitarizmoma, in sicer v času tik pred II. svetovno vojno, med njo in po koncu vojne. Gre za preplet dogajanja v različnih časovnih obdobjih in za prikaz grozljivega zločina človeka proti človeku.
Pripadniki varšavskega odporniškega gibanja so leta 1940 odkrili, da so nacisti odprli taborišče Auschwitz, iz katerega (skoraj) ni bilo rešitve. Witold Pilecki se je prostovoljno javil, da postane eden od taboriščnikov, z namenom, da bi svet opozoril na grozote, ki jih izvaja nemški okupator.
Pilecki je preživel strahote Auschwitza in kmalu po koncu vojne je končal pisanje poročila, ki priča o zločinih v »taborišču smrti«. Kljub vsemu ga je komunistični režim po vojni obtožil veleizdaje, deležen je bil strahotnega mučenja. Obsodbo na smrt s streljanjem so izvršili 25. 5. 1948.

Pileckijevo poročilo, ki ga je leta 1947 zaplenilo Ministrstvo za javno varnost, ni bilo na voljo do leta 1990, vse informacije o Witoldu Pileckem pa so bile cenzurirane. Celotno besedilo poročila je bilo na Poljskem objavljeno šele leta 2000.

Leta 2019 je o Pileckem izšla knjižna biografija, ki jo je napisal britanski novinar in pisec Jack Fairweather. Knjiga je prevedena tudi v slovenščino (Prostovoljec, Cankarjeva založba, 2023, prevod: Maja Novak).

RAPORT PILECKIEGO / The Pilecki Report / 2024 / Poljska
Scenarij: Krzysztof Łukaszewicz
Režija: Krzysztof Łukaszewicz
V glavnih vlogah: Przemysław Wyszyński, Paulina Chapko, Mariusz Jakus, Karol Wróblewski, Paweł Paprocki

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.