Andrej Doblehar je doktor umetnostnozgodovinskih znanosti ter diplomirani etnolog in kulturni antropolog. Kot urednik, scenarist in voditelj v Uredništvu izobraževalnih oddaj pripravlja večletne projekte dokumentarnih serij o kulturni dediščini in likovni umetnosti. Po serijah Zgodovina arhitekture in Kulturni vrhovi se je lotil predstavitve slovenskih zgodovinskih mestnih jeder v seriji Mestne promenade, občasno pa predstavlja dediščino Slovencev v zamejstvu in umetnost evropskih prestolnic. Sodeluje tudi pri dokumentarnih filmih in omizjih v različnih uredništvih Kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija ter piše članke za portal rtvslo.si. V avtorskih televizijskih oddajah predstavlja kulturno dediščino z namenom njene popularizacije med gledalci, s čimer nadaljuje tradicijo tovrstnih oddaj od ustanovitve televizije naprej.

Aleša Valič je dolgoletna sodelavka Uredništva izobraževalnih oddaj, pred leti je bila tudi njegova urednica. Osrednje teme njenih oddaj in dokumentarnih filmov so varstvo narave in zavarovana območja slovenske narave. Je urednica in scenaristka serije Naravni parki Slovenije, ki že več kot dve desetletji prihaja na male zaslone in promovira naravo Slovenije, ter avtorica in soavtorica dokumentarnih filmov. Sodelovala je tudi v mednarodnih koprodukcijah, ki jih je TV Slovenija pripravljala v sodelovanju s tujimi nacionalnimi televizijami.

Anna Dular Radovan

Narava je zanjo navdihujoča, osupljiva in neprecenljiv vir zgodb, podatkov, novega znanja ter ne nazadnje naravnost neverjetnih dejstev. Serijo Biotopi je začela ustvarjati, da bi gledalcem približala naravna življenjska okolja, živali in rastline – vsa bitja, ki si z nami delijo planet.
V zadnjem času je narava v nevarnosti, ogrožamo pa jo predvsem ljudje. Zato Ana Dular Radovan pripoveduje tudi zgodbe o okoljskih problemih in poskuša nakazati vsaj nekatere rešitve, ki bi naravo ohranile. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste – od majhnih žuželk do velikih zveri –, bomo izginili tudi ljudje.

Katja Stambolžioski

Po izobrazbi je magistrica znanosti s področja sociologije kulture. Ustvarila je 35 izobraževalno-dokumentarnih filmov, v katerih se je lotevala različnih tem. Nikdar ni zapustila področja medicinske znanosti, ki jo je spremljala že v tedenski oddaji o zdravju, a je v filmih vedno dala prednost zgodbam bolnikov in njihovemu spoprijemanju z boleznijo. Odpirala je vprašanja, o katerih v družbi neradi spregovorimo: o raku, paliativni oskrbi, evtanaziji. Prepričana je, da se je od nastopajočih veliko naučila, čeprav je bilo včasih težko. Osredotočala se je tudi na širše družbene teme in pripravljala serijo Družbeni fenomeni. Za film Rak. Sprevržena različica našega normalnega jaza je prejela nagrado RTV za nadpovprečne dosežke v letu 2017, za film Ogenj znanosti pa je prejela priznanje prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020. Od leta 2018 je urednica Uredništva izobraževalnih oddaj.

Tatjana Markošek

Že od nekdaj so jo zanimale zgodbe, rada jih posluša in rada jih pripoveduje. Od malega je radovedna in navdušeno raziskuje. Pri svojem delu se je podala v vode ustvarjanja oddaj s področja naravoslovja in družboslovja. V preteklih letih je pripravljala serijo Moj pogled na znanost, v kateri so predstavljali svet znanosti skozi oči vrhunskih slovenskih znanstvenikov.
Od leta 2019 je scenaristka in urednica serije (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, v kateri različni družboslovni strokovnjaki pojasnjujejo znana in manj znana dejstva ter razkrivajo nova spoznanja in neodkrite kotičke preteklosti.
Kot profesorica zgodovine je vedno najraje ustvarjala zgodovinske oddaje, saj je bil zanjo vselej izziv, kako na prvi pogled morda suhoparne dogodke predstaviti čim zanimiveje. Zato jih, če se le da, predstavi kot zgodbe.

Neva Novljan

Sicer velika ljubiteljica slovenskega jezika in navdihujočih človeških zgodb je po uspešni dokumentarni seriji o slovenskih narečjih nov izziv našla v razkrivanju zgodb ljudi, ki nemalokrat ostajajo odrinjeni na obrobje medijske pozornosti. V dokumentarni seriji Res sprejeti? osvetljuje življenje tistih, ki se soočajo s predsodki in nerazumevanjem družbe, kar je velikokrat le posledica neznanja in pomanjkanja informacij v družbi. V Izzivih srebrne generacije pa daje glas starejšim ljudem, saj opaža, da se v družbi vse prevečkrat izraža odpor do staranja ter vsega, kar je z njim povezano. V oddajah predstavlja izzive starejših let z zgodbami posameznikov, katerih čilost, radovednost, hudomušnost, ustvarjalnost, neuničljiva želja po novih izzivih, pogum pri spoprijemanju s številnimi ovirami ter bogate, in to ne le prijetne življenjske izkušnje nas preprosto prevzamejo. Zgodbe posameznikov, ki si zaslužijo, da smo mlajše generacije v odnosu do njih najmanj – spoštljive.

Milica Prešeren

Univerzitetna diplomirana novinarka na več kot 30-letni televizijski poti ustvarja kot snovalka, voditeljica, urednica in scenaristka oddaj, filmov in serij. Zdaj zgodbe ljudi in podob našega časa in prostora predstavlja v izobraževalno-dokumentarnih serijah Tipično slovensko in Posebne zgodbe.
V svojih filmih daje glas tudi tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, pa bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo naše družbe in časa, ki ji ga pomagajo držati strokovnjaki. Priznanj, nagrad in pohval, ki jih je prejela, ne šteje, jih pa spoštuje in je hvaležna tudi za zaupanje vseh nastopajočih, brez katerih bi zgodbe ostale prezrte.

Anja Čuček

Je univerzitetna diplomirana novinarka, ki v Uredništvu izobraževalnih oddaj poleg tedenske oddaje o znanosti Ugriznimo znanost pripravlja različne dokumentarne filme, v katerih prepleta znanstvena dognanja predvsem z medicinsko in okoljsko problematiko. Zagon ji dajejo pozitivni odzivi strokovne in laične javnosti na ustvarjalnost in kredibilnost filmov, ki jih pripravlja. Njeni odmevnejši filmi so Kostarika (Biodiverziteta v tropskem gozdu, Vrnitev v pragozd), Izgorelost in drugi. Film o Kostariki je bil predvajan tudi na mednarodnem filmskem festivalu Nature film festival v Innsbrucku. Anja Čuček je za svoje delo dobila priznanje prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.

Nina Cijan je študirala primerjalno književnost, sociologijo kulture in medijske komunikacije, zanima pa jo vse, kar je povezano s človekom in družbo: kultura, umetnost, izzivi vsakdanjega življenja, trenutni družbeni trendi. Prav zato ji je soustvarjanje serije Družbeni fenomeni pisano na kožo. Rada se pogovarja z ljudmi o njihovih pogledih na svet in uživa v delu na terenu, še posebno takrat, ko se na snemanju zgodi kaj tako spontanega in nepredvidljivega, česar si ne bi bilo mogoče zamisliti niti v najpopolnejšem scenariju.

Maja Pavlin je scenaristka in režiserka dokumentarnih feljtonov izobraževalne serije Kdo se boji slovenščine, v katerih se sproščeno in zabavno loteva rabe slovenščine med mladimi. Zaveda se pomena neodvisne, žanrsko raznovrstne glasbene ustvarjalnosti pri ohranjanju slovenščine med mladimi, saj neukalupljivi glasbeni ustvarjalci mlade z zgledom vlečejo k ustvarjalni rabi slovenskega jezika. Pomembno je namreč, da mladi znajo in želijo v maternem jeziku izraziti sebe – svoja čustva, razmišljanja, pričakovanja ..., ki pa se v času odraščanja zdijo daleč od sveta stroge, zborne slovenščine.
Njen dokumentarni film Charlatan Magnifique je prejel strokovno nagrado viktor za najboljši dokumentarec leta 2016. Zadnja leta soustvarja dokumentarne vsebine tudi pri IDG-projektih Evropske zveze za radiodifuzijo (EBU).