Oddaja Ljudje in zemlja je že od leta 1958 namenjena prav vsem, saj vsi živimo na tej naši slovenski zemlji in od nje. Na poljuden način želimo širokemu občinstvu predstaviti zanimive teme, povezane z zemljo, na kateri živimo, s hrano in z okoljem.
Mag. Irma Ferlinc Guzelj je končala študij veterine na VF v Ljubljani in podiplomski študij sociologije spola na FDV, UL. Pot v medije jo je ob koncu 80. let prejšnjega stoletja pripeljala na Radio Maribor, tam je pet let opravljala delo radijske napovedovalke. Novinarski ekipi oddaje Ljudje in zemlja se je pridružila leta 1994, ko jo je k sodelovanju povabil takratni urednik Zoran Lešnik. Leto dni potem jo je uvedel še v delo Dnevnoinformativnega uredništva TV SLO. Je ustanoviteljica in prva urednica oddaje Na vrtu. Po odhodu Zorana Lešnika v pokoj je leta 1996 prevzela urednikovanje oddaje Ljudje in zemlja, ki jo je 25 let tudi vodila, ob tem pa ves čas pripravlja še televizijske prispevke z različnih področij kmetijstva. | |
Branko Vrabec "Urednikovanje oddaje sem prevzel po legendarnem Vladu Ostrouški davnega leta 2008. Tako kot on, sem predvsem novinar, ki ne ve veliko o kmetijstvu, zato vpraša. Pretekel sem že 33 maratonov ter posadil veliko solate in čebule. Primorski kmetje so edinstveni. Ko jim gre dobro, jih težko dobiš pred mikrofon, ko škriplje, pa imaš polno klicev. A se vselej zmenimo in odlično sodelujemo. In smo gledani!" | |
Tatjana Kren je univerzitetna diplomirana novinarka. S kmetijstvom je povezana od rane mladosti, saj je odraščala na družinski kmetiji. V oddaji Ljudje in zemlja sodeluje že od leta 2003, posveča pa se najrazličnejšim področjem in panogam v kmetijstvu. Za novinarsko delo na področju kmetijstva je leta 2010 prejela nagrado IFAJ (International Federation of Agricultural Journalists) za mlade novinarje. Od leta 2016 vodi Društvo agrarnih novinarjev Slovenije. Sodeluje v akciji Zveze podeželske mladine Slovenije, v kateri portretno predstavlja mlade inovativne kmetice in kmete, hkrati pa se vključuje tudi v vse druge projekte, ki jih uvajajo avtorji oddaje. Od leta 2020 je Tatjana Kren tudi v vlogi voditeljice oddaje Ljudje in zemlja, ki jo pripravlja ekipa Televizije Maribor. | |
Sabina Francek Ivović "Že nekaj let z veseljem spremljam zgodbe, ki jih piše življenje na slovenskih kmetijah. Tudi sama obdelujem in negujem oljke ter nekaj sadnega drevja. Veselim se vsake letine, ki je vedno negotova, saj vreme ne prizanaša. To se pozna tudi na moji zelenjavi, ki jo vsako leto posadim za domačo rabo. Vem, kako težko je pridelati dobro hrano, zato v pogovorih s kmeti razumem njihove zgodbe, ko se letina sfiži, ker je bilo premalo ali preveč dežja, sonca. Skozi leta dela tako z oljkami kot sadnim drevjem, spoznavanjem in sobivanjem s številnimi žuželkami, ki so nepogrešljivi sopotniki, sem osvojila različna znanja, ki mi pridejo prav tudi pri ustvarjanju oddaje Ljudje in zemlja." | |
Dragica Vujanovič se je novinarski ekipi oddaje Ljudje in zemlja pridružila pred dobrimi desetimi leti. Pred tem je bila 14 let zaposlena v uredništvu informativnih oddaj v mariborskem regionalnem RTV-centru. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in novinarstva, vendar so jo zmeraj privlačile naravoslovne in etnografske teme. Preden se je popolnoma posvetila delu pri oddaji Ljudje in zemlja, je za oddajo Na vrtu pripravljala rubrike s področja dendrologije. Format oddaje Ljudje in zemlja pa ji omogoča, da se tovrstnim temam posebej posveča. Vsekakor kot izkušena novinarka pripravlja strokovne in hkrati za gledalce privlačne reportaže najrazličnejših tematik s področja kmetijstva, njena posebnost pa so tiste, posnete na neobljudenih in žal čedalje bolj opuščenih višje ležečih območjih alpskega sveta. Za svoje delo je leta 2011 prejela priznanje RTV Slovenija zaradi izjemno uspešne udeležbe na mednarodnem festivalu fotografije in filma v Novem Sadu. | |
Miloš Batistuta "Celo življenje se v prostem času potikam po naših gorah, gozdovih in planinskih pašnikih, zato cenim dediščino naravnega okolja in kulturne krajine. Ta je največkrat odvisna od kmetovalcev, ki v Posočju večinoma živijo od živinoreje. Rezultat t.i. transhumance, poletne prepaše so planinski pašniki, urejene poti in kolovozi do planin, pokošeni so tudi travniki v dolini. Koliko truda je v neprestanem odstranjevanju oz. trebežu zarasti pa vem tudi sam iz lastne izkušnje. Dolina Soče je turistično razvita dežela, ki v veliki meri svojo podobo gradi na urejeni kulturni krajini, kmetovalci pa so del te sinergije. Zato čutim svojo dolžnost, da del tega življenja in gospodarjenja predstavim v oddaji Ljudje in zemlja." | |
Bojan Stajnko je na TV Maribor kot montažer in realizator zaposlen že 27 let. V tem času je kar polnih sedem let realiziral oddajo Na vrtu, kjer je bil z izjemnim občutkom za obravnavano vsebino kos tudi najzahtevnejšim projektom, ki so bili realizirani tako v studiu kot na terenu. Bogate delovne izkušnje pa že poldrugo desetletje tke tudi v najstarejšo oddajo Televizije Slovenija, v kateri prispeva zelo pomemben delež predvsem k avdiovizualni in grafični podobi. Tako skupaj z novinarsko ekipo z izjemnim občutkom ustvarja strokovno in hkrati za najširše televizijsko občinstvo zanimivo vsebino. Kompetence Bojana Stajnka so bile še zlasti opazne v posebnih projektih, ki so bili bodisi posneti bodisi v neposrednem prenosu predvajani v oddaji Ljudje in zemlja, kar je dalo tej oddaji pomembno dodano vrednost. |