Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obnovljiva energija vode in lesa je pomembna dopolnilna dejavnost na številnih avstrijskih kmetijah. Nekatere razvijajo tudi projekte skladiščenja obnovljivih virov energije.
Na Sardiniji je mogoče pridelati odlično surovino za proizvodnjo butičnega piva, kar je spodbudilo dva prijatelja, da sta se lotila tega posla in ga povezala s kulturno dediščino otoka. Mladi vinarji iz pokrajine Mamoiada, ki se nahaja na Sardiniji, pridelujejo staro sorto grozdja in vino Cannonau, v zadnjih letih pa so odprli številne kantine. Tradicija proizvodnje francoskega konjaka se nadaljuje tudi v francoski Novi Akvitaniji, v bližini pristaniškega mesteca La Rochellle.
Andrea je študiral fizioterapijo v Milanu in ni nikdar razmišljal, da bi se ukvarjal s pridelavo pomaranč kot njegov oče. Ko je spoznal svojo ženo Poljakinjo, pa se je odločil, da se preselita na Sicilijo, začneta pridelovati pomaranče, zasadita oljke in nova drevesa na degradiranih površinah ter ustvarita pravično zadrugo sicilijanskih kmetov. Ta danes prodaja sadje in zelenjavo po vsem svetu.
Pistacije s Sicilije so zaradi kakovostne zemlje, ki je pomešana z lavo iz Etne, zelo cenjene, grozdje in vino z območij, ki jih je na Korziki zaščitil tudi Unesco, ima visoko ceno, prav tako portovec iz doline Douro na Portugalskem. V tej naravni in kulturni dediščini nastajajo številni projekti.
Visoko na severu Evrope so ljudje tesno povezani z naravo, ne le poleti, ampak tudi pozimi, ko se temperature spustijo pod –25 stopinj Celzija. Mladi ljudje si tudi v takšnih razmerah ustvarijo posel, bodisi s psi haskiji v turistične namene, na laponskih kmetijah, prav tako pa je zelo prestižno, če si rejec severnih jelenov.
Mladi, visoko izobraženi Evropejci se vse pogosteje lotevajo projektov v povezavi s kmetijstvom. Predstavljamo zgodbe iz Estonije, Švedske in Finske.
Število prebivalstva v svetu raste, s čimer je povezano tudi večje povpraševanje po hrani. Ob teh dejstvih se rojevajo nove ideje, med katerimi so kmetije na morju, ki pridelujejo alge, bogate s proteini. Tudi nizozemski kmetje, ki imajo površine blizu morja, gojijo rastline, ki so odporne na sol ter z njimi proizvajajo proteinske dodatke. Ribiči iz Camollia blizu Genove pa ohranjajo star način ribolova, imenovan tonarela.
V središču Dunaja je nastal zelenjavni vrt, ki sta ga zasnova mlada zanesenjaka. Z njima sodeluje bližnja restavracija, pridružili pa so se jim tudi študentje, ki zbirajo kavno usedlino in na njej gojijo gobe. V neposredni bližini Pariza poteka ekološki projekt vzreje piščancev, ki se je povezal s knjigarno in restavracijo, kupci pa so predvsem Parižani. Medtem na številnih strehah Amsterdama »zdravniki streh« pridelujejo zelenjavo. V okviru projekta so med drugim obnovili staro osnovno šolo, kjer je zaživela tudi restavracija.
Arche Noah je nevladna neprofitna organizacija, ki v Avstriji ustvarja semensko banko starih zelenjavnih sort, katerih prodaja po zakonodaji EU-ja ni dovoljena. Rezijanski strok je stara vrsta česna, ki ga ohranjajo v dolini Rezije, nanj pa prisegajo tudi številni italijanski kuharski mojstri. V okviru nizozemskega projekta je nastal zgodovinski vrt, kjer pridelujejo stare vrste zelenjave iz različnih evropskih držav in jih povezujejo s kulinariko.
Kako povezati male ekološke pridelovalce z vrhunsko kulinariko in turizmom, izvemo na primeru dobrega ravnanja v majhni vasici v pokrajini Emilija - Romanja. Tudi nizozemska urbana kmetija združuje ekološko pridelavo, kulinariko in socialni projekt. Pariški vrtnar Jamashita pa japonsko zelenjavo prodaja restavracijam z Michelinovimi zvezdicami.
V zgodovini človeštva so mnoge civilizacije propadle, ker niso uspele pridelati dovolj hrane. Sumerci so že 4000 let pred našim štetjem s preveč intenzivnim namakanjem uničili rodovitno zemljo. Mayi so s kmetovanjem in izkoriščanjem gozda popolnoma degradirali površine, primerne za pridelavo hrane. Tudi v 21. stoletju se povpraševanje po hrani povečuje, hkrati pa je naravnih virov vse manj. Intenzivno kmetijstvo ni več model, s katerim bi lahko na Zemlji leta 2050 prehranili 9 milijard ljudi, ki bodo vsak dan potrebovali 9,8 milijard kilogramov hrane, kar je skoraj še enkrat več kot jo pridelamo danes. Po napovedih Svetovne organizacije za hrano bo zaradi okoljske degradacije, izgube biotske raznolikosti, podnebnih sprememb, zaradi katerih se bodo puščave širile, obdelovalne površine pa bodo postale peskaste in slane, dobršen del danes rodovitne zemlje izginil. Nove površine primerne za pridelavo hrane pa bodo daleč od populacijskih središč in kmetijske infrastrukture, predvsem v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki. Morda je še čas, da preprečimo te napovedi s trajnostno, ekološko, lokalno pridelavo hrane, odgovornim odnosom do biološke pestrosti, naravnih virov in surovin ter večjemu spoštovanju hrane kot izvora našega življenja. 40 odstotkov hrane, ki jo pridelamo, današnja potrošniška družba zavrže.
Biotska raznolikost, naravni viri, ekološka pridelava hrane ter pogum za nove ideje in sodelovanje so bili rdeča nit serije oddaj Village Folk v letu 2015. Kompilacija različnih izsekov iz že predvajanih oddaj pomembnost teh tematik za preživetje civilizacije na našem planetu še bolj poudari in izpostavi.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
»Škripavac« je mladi sir, ki ga izdelujejo samo v Liki, ime je dobil , ker, ko ga poizkusimo zares škripa med zobmi. Mira, se je po domovinski vojni vrnila v vas Suvaja , kjer se rodila in skupaj s svojo družino, s pomočjo evropskega denarja, postavila mlekarno , kjer poleg »škripavca« izdeluje tudi druge sire. V vas so se vrnili le redki domačini,vendar je med njimi tudi nekaj mladih , ki jih je Mira že navdušila, da se bodo preizkusili v sirarstvu. Škripavac in druge sire že prepoznavajo turisti , ki po sir prihajajo tudi iz Dalmacije, uvrščen pa je tudi na seznam mednarodne organizacije Slow Food.
Anton Kavaš je sociolog in ambasador socialnih projektov na kmetijah. V vasi Prosenjakovci , v stari karavli , na meji med Slovenijo in Hrvaško nastaja nova eko socialna kmetija. Peter je diplomiran grafik brez zaposlitve , Vili in Irena sta izgubila službo po dolgih letih dela v Muri, Samuel in Karl sta prostovoljca, na kmetiji so si razdelili delo. Treba je poskrbeti za živali , konje ovce in kokoši. Irena nadzoruje pridelavo semena za prihodnje leto. Brez lastnega semena ni samooskrbe večkrat poudari Alojz. V Prosenjakovcih morda nastaja nov model eko socialnih kmetij, ki bi lahko zaživele širom Slovenije.
Johannes vsako leto tri mesece preživi na planini, kjer izdeluje sir in maslo. Zadnje poletje je preživel na tetini planini Biber nad Bad Gestainom skupaj s svojima sestričnama. Na številnih planinah v bližini Salzburga poleti izdelujejo sir in maslo, obišče jih tudi veliko turistov,saj imajo planine tudi sobe za prenočitev. Na planini je poleg molže in izdelovanja sira veliko dela tudi z ohranjanjem pašnikov. Gozd se zelo hitro širi. Ohranjanje planinske paše je zelo pomembno tudi za ohranjanje biotske raznolikosti.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Mario di Bernardi se je rodil v dolini Rezije. Spomini na otroštvo , ko je njegov ded kupil planino in ko je s celo družino vsako poletje preživel nekaj mesecev na paši so še vedno zelo živi. Danes so planine pod Kaninom večinoma prazne. Kljub temu, da se preživlja tudi z delom na avtocesti, je želja da bi planina ponovno zaživela zelo velika.
Česen iz doline Rezije, ki mu po rezijsko rečejo strok, je svetovno znana kulinarična posebnost, je namreč prijetnega sladkega okusa. Površine kjer ga pridelujejo so majhne , vendar se je v projekt povezalo več kot 30 prebivalcev v dolini. Strok je uvrščen tudi med projekte Presidia, v okviru mednarodnega Slow Fooda, ki ščiti lokalne pridelke in spodbuja ljudi , da se med seboj povezujejo, tako kot so se povezali prebivalci Rezije.
Neveljaven email naslov
