Zaradi spremenjenih ekonomskih in družbenih vrednot, se je že tako manj vreden status kmetov še poslabšal, čeprav so edina alternativa visokim dobičkom naravnani tovarniški prehrambeni industriji. Zato podatek, da je v EU le 7,5 odstotkov kmetov mlajših od 35 let in kar 53 odstotkov starejših od 55 let, ni presentljiv. A je alarmanten. Da se EU sooča z demografskim izzivom, zelo majhnim številom mladih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, je povezano tudi z dostopom do zemljišč, posojili in slabo infrastrukturo na podeželju, potrjuje Evropska parlamentarna raziskovalna služba.
Reforme Skupne kmetijske politike EU (CAP 2020) in zagotavljanje zadostnih količin trajne zdrave hrane za naraščajoče prebivalstvo, ki bo po napovedih kmalu preseglo 9 milijard, se ne more izvesti prek stare generacije kmetov, ki le počasi sledijo inovacijam in razvoju tehnologij, zato se težje prilagajajo trajnostni proizvodnji hrane in okoljskim spremembam.
Mlajša generacija je bolje izobražena in sledi inovativnim idejam ter tehnološkemu in komunikacijskemu razvoju ter je bolj prožna in se pripravljena združevati, ko gre za ustvarjanje kmetijskih proizvodov. Mlajša generacija prav tako nujno potrebuje nova delovna mesta, ki vključujejo tiste iz mesta, pa tudi tiste, ki prihajajo iz podeželja.
Tako so mladi in njihov obstoj, trajnostna proizvodnja hrane v prihodnosti in zagotavljanje novih delovnih mest, strateško vedno pomembnejša vprašanja v evropskem prostoru, ki se tesno prepletajo tudi s prihodnostjo Evropske unije. Zato so zgodbe o uspehu inovativnih projektov mladih kmetov v povezavi z novimi delovnimi mesti, trajnostnim razvojem podeželja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter uspešnim soočanjem in prilagajanjem okoljskim spremembam v različnih evropskih državah, teme, ki so tesno povezane z javnim interesom in tudi z javnim poslanstvom RTV Slovenija.
Nenazadnje boste zgodbam in spodbudam lahko sledili tudi na spletni strani, Facebooku in Instagramu. Pomembna dodana vrednost vsebin bo tudi, da bodo podnaslovljene za gluhe in govorno ovirane, in tako dosegljive tudi skupinam ljudi, ki sicer težko ali nemogoče spremljajo elektronske medije.
Ozaveščevalni multimedijski projekt, ki bo trajal do junija 2017, pa bo nadgrajen s trajnostnim projektom z naslovom Družbeni zgodovinski vrt, kjer se bomo poleg z mladimi kmeti iz Slovenije, Hrvaške in Finske povezali tudi s študenti kmetijstva kot bodočimi pridelovalci hrane pri zbiranju starih vrst zelenjave. Med mladimi kmetovalci iz različnih evropskih držav bo vzpostavljena mreža za zbiranje starih rastlinskih semen, ki bo kot zaključek projekta ustvarila zgodovinski vrt z več kot sto starimi evropskimi vrstami zelenjave v duhu trajnostnega razvoja in biotske raznovrstnosti, ki so pomemben del naše prihodnosti.
Vabljeni torej, da se nam pridružite na vseh kanalih in se priključite ozaveščanju o tem, da prihodnost naše preskrbe s kvalitetno in hranilno hrano temelji na mladih!
