Dejan Sukič je še eden izmed kandidatov Inovativni mladi kmet leta 2017, ki ga vsako leto organizira Zveza podeželske mladine Slovenije. Skupaj s partnerico obdeluje ekološko kmetijo v pridelavi olj in čajev v Gornji Radgoni, tudi njihovo kmetijo pa je k prijavi spodbudil kmetijski svetovalec. Dejan se pridružuje vrsti inovativnih slovenskih kmetov: ker na trgu ni našel primernega stroja za spravilo delov rastlin, ki jih lahko uporabi za pridelavo ekoloških čajev, je s prijateljem poiskal rešitev: kupila sta star žitni kombajn in ga tako predelala, da lahko z njim uspešno pobirajo konopljine vršičke oz. cvetove kamilice in ajde, s čimer prihranijo veliko časa.

Lahko rečemo, da je rdeča nit med vsemi kandidati ekološka pridelava. Vaš oče del kmetije obdeluje na konvencionalen način in se ukvarja s prašičerejo, vi pa s partnerico obdelujete ekološki del s končno pridelavo svežih hladno stiskanih različnih olj in čajev. Kako to, da ste ubrali povsem drugo pot, in to na isti kmetiji?

Moji starši so vse življenje skrbeli za zemljo in domačo kmetijo, ko pa sem prišel na idejo o pridelovanju ekoloških olj, mi je oče z veseljem odstopil del zemlje. V ekološkem kmetijstvu sem videl prihodnost in priložnost, da svojim končnim produktom damo dodano vrednost.

Ali začetnik kmetijskega gospodarstva lahko preživi s kmetijstvom in si ustvari eno ali morda celo več delovnih mest? S tem z družino preživite?

Menim, da kot začetnik kmetijskega gospodarstva, kot nekdo, ki orje ledino, zelo težko že v samem začetku ustvariš delovno mesto. Veliko je namreč začetnih vlaganj, oviro vidim tudi v tem, da imaš kot majhen kmet veliko manj možnosti črpanja evropskih sredstev, sploh če nisi zaposlen v kmetijskem gospodarstvu. S partnerico sva zaposlena zunaj kmetijstva, tako da dohodek iz kmetijske dejavnosti za naju pomeni dodatni zaslužek. Ker vedno znova uresničujemo nove ideje in načrte, vloživa v kmetijstvo tudi veliko sredstev, ki prihajajo iz najinih služb. Verjamem pa, da se bo trud enkrat obrestoval.

Kako je vam uspelo prodreti na trg?

Menim, da je osnovni pogoj za prodor na trg kakovosten končni produkt, ki v nekem pogledu izstopa in se razlikuje od drugih tovrstnih izdelkov. Še preden smo z našimi hladno stiskanimi olji prodrli na trg, smo se zavedali, da je v ponudbi veliko tovrstnih produktov, vendar jih je malo v resnici visokokakovostnih in svežih. Zavedali smo se, da je premalo, da smo o pomenu dnevno svežih olj ozaveščeni sami, zato smo se odločili, da svoje znanje o oljih posredujemo tudi našim strankam. Odločili smo se za navzočnost na skorajda vseh sejmih po Sloveniji, ekoloških tržnicah, v nekaterih ekoloških trgovinah. Pri tem naj omenim, da damo svoja olja v prodajo le tistim trgovinam, ki nam zagotavljajo shranjevanje in prodajo olj iz hladilnikov, saj smo prepričani, da olja obdržijo prvotno kakovost le, če so shranjena v hladnem in temnem prostoru, da preprečimo oksidacijo. Včasih si tako z našimi načeli delamo medvedjo uslugo, saj bi trgovine zelo rade prodajale olja, ne želijo pa jih shranjevati v hladilnikih. Toda pri tem imamo zelo jasna pravila, od katerih ne odstopamo, saj želimo, da stranka dobi Olja Sukič vedno visokokakovostna z maksimalno vsebnostjo vseh, za naše zdravje pomembnih hranil.

Vi ste po izobrazbi zlatarski mojster, torej ste po svoje samouk? Se ta različna znanja povezujejo?

Oba s partnerico sva odraščala na kmetiji, tako da nama delovne navade in obdelovanje zemlje ni tuje. V tej smeri torej ne morem reči, da sem samouk. Vse življenje sem se učil od očeta, ki je vedno s srcem in natančnostjo obdeloval zemljo, čeprav je bil tudi sam zaposlen kot reševalec v zdravstvenem domu.

Zlatarstvo je rokodelski poklic, kar mi pride zelo prav tudi pri delu na kmetiji. Vodenje zlatarne zahteva tudi znanja iz promocije, delo s strankami, vse to pa mi pride prav pri prodaji in promociji olja. Kot rokodelec in zlatarski mojster stranki prodajam nakit z zgodbo, podobno pa je pri naših oljih, saj prodajamo olja z zgodbo, ki je pristna.

Kako pomembno je iskati nove, svoje poti in ideje, vi ste jo našli sami?

Nove ideje so bile vedno gonilna sila razvoja v družbi. Mislim, da iskanje novih idej in poti pripomore k nastanku novih trgov, ozaveščanju ljudi, naši motivaciji za delo, skratka, k celostnemu razvoju kmetije. Pri tem moram omeniti prijatelja Danija Vogrinca, ki mi je veliko pomagal pri sami uresničitvi inovativne ideje.

Govoriva o tem, da ste želeli učinkovitejši način za spravilo delov rastlin za uporabo v pridelavi ekoloških čajev, primernega stroja na trgu pa niste našli, zato sta s prijateljem kupila star žitni kombajn in ga predelala, da z njim lahko ne le pobirate konopljine vršičke, ampak sta kombajn uspela še dodatno nadgraditi, da pobira tudi cvetove kamilice in ajde. Kako inovativen mora biti pridelovalec danes? Vi se niste sprijaznili s tem, da nekaj, kar močno vpliva na proces, ne obstaja.

Mislim, da ni iz trte izvita trditev, da mora biti uspešen kmet dober obdelovalec zemlje, veterinar, mehanik, trgovec itd. To se vedno znova dokazuje, sam pa bi dodal, da mora biti tudi inovator. Inovativnost je namreč tista, ki olajša delo na kmetiji in obenem vodi k uspešnemu razvoju kmetije.

Kakšno prihodnost pridelovanja hrane širše družbe, v katerem bi se morali slovenski mladi pridelovalci združiti, vidite vi?

Potrošniška družba je naravnana k porabi predelane, nekakovostne, uvožene prehrane. K sreči tudi na tem področju počasi prihaja do sprememb, ljudje se vse bolj zavedajo, da je hrana zdravilo in da nas živila iz hipermarketov samo nasitijo, ne pa nahranijo. Omeniti velja, da tudi vsa živila, ki nosijo znak bio, niso visokokakovostna, saj je v velikih hipermarketih na voljo čedalje več pridelkov iz nekakšne »ekološke industrije; cenovno so sicer zelo dostopni, vendar nizko kakovostni ali dvomljivega izvora in vsekakor odžirajo kruh slovenskemu ekološkemu kmetu. Zato je pomembno, da potrošnike izobražujemo in spodbujamo k nakupu lokalno pridelane ekološke hrane.

Prihodnost majhnih in srednjih slovenskih kmetij vidim v ekološki pridelavi in v predelavi končnih produktov, pri čemer znak bio ali eko pomeni dodano vrednost produktov. Obenem pa velja omeniti, da je ekološko kmetijstvo nujen pogoj za ohranitev zdrave zemlje, vode in zraka našim zanamcem.

Zveza slovenske podeželske mladine več kot odlično opravlja svojo delo in pomeni vezni člen mladih kmetov. Pri ekoloških kmetih je opaziti dobro sodelovanje in povezovanje, kar se kaže v društvih ekoloških kmetij, ki organizirajo ekološke tržnice, sejme in druge dogodke. Ekološki kmetje po mojem mnenju tako med sabo dobro sodelujemo.