Na vprašanje, kje vidi inovativni preboj na področju lesarstva, odgovarja, da predvsem v alternativnih postopkih obdelave in predelave lesa, v integraciji drugih komponent (strojnih, računalniških itn.) v lesarske izdelke in v lesenem gradbeništvu: "Preboj bomo dosegli, ko bomo gradili 10-, 20-nadstropne lesene stolpnice, kjer bo potrebnih ogromno inovacij."
Aleš Ugovšek, ki je na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktoriral leta 2013, je bil sprva šest let zaposlen v podjetju M Sora kot vodja projektov, nato si je delo našel na Gospodarski zbornici Slovenije. Tam vodi področje tehnološkega razvoja in inovativnosti. Ukvarja se z vzpostavljanjem zdravega inovacijskega ekosistema v državi prek spodbujanja in promocije inovativnosti, inovacij, povezovanja podjetij in drugih negospodarskih organizacij ter razvojnega in strateškega sodelovanja med njimi.
Na vprašanje, kako mu odgovarja ta preskok iz lesarstva na novo poklicno področje, odgovarja: "Ko prideš iz ene panoge, kot je lesarstvo, na raven celotne Slovenije, se ti odpre nešteto novih možnosti, na katere prej sploh nisi pomislil. In to mi v tem trenutku res veliko pomeni." Sicer pa v določenem segmentu svojega dela na GZS-ju še vedno sodeluje tudi z lesarji, pojasnjuje.
Njegova odločitev za študij lesarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ni bila presenetljiva, saj ga les spremlja že od otroštva: "Moj oče je mizar in že od šestega, sedmega razreda osnovne šole sem z njim tišlaril, povedano po domače. Spomnim se, bil sem v drugem letniku gimnazije ‒ v gimnazijo sem hodil v Velenje ‒ ko sva z očetom montirala na nekem objektu in takrat sem izvedel, da obstaja študij lesarstva na biotehniški fakulteti. To je bil trenutek, ko je zapečatil vse ‒ odločil sem se za lesarstvo."
Kot pravi, je študij izpolnil njegova pričakovanja, čeprav z zdajšnje delovne perspektive pogreša več praktičnih znanj iz gospodarstva in več povezovanja z drugimi panogami: "Šli smo v podjetja, se srečali s predstavniki podjetij, nismo pa imeli veliko predavanj ali pa deljenja izkušenj gospodarstvenikov. Dobili smo veliko teoretičnih osnov, nekaj tudi praktičnih, premalokrat pa tiste zares uporabne primere iz industrije ‒ na kakšen način rešujejo probleme, kam gredo tehnologije, kakšen je razvoj. Pogrešal sem tudi podajanje informacij zunaj področja lesarstva, se pravi s področja informacijskih tehnologij, menedžmenta, marketinga."
Največja prednost študija lesarstva na biotehniški fakulteti je po njegovih besedah majhno število študentov na oddelku, kar "ustvari zelo domače okolje, ko je vsak študent poznan po imenu in priimku, kar je velika prednost." Študij lesarstva sicer zajema vse od temeljnih znanj matematike, fizike in kemije do strokovnih predmetov s področja lesnoobdelovalnih strojev, obdelave lesa, gradbeništva, pohištva, kemije lesa, površinske zaščite lesa itn.
Kako težavno je bilo iskanje službe po končanem študiju? "Meni ni bilo težavno. Takoj po zaključku oziroma še pred zaključkom študija sem dobil priložnost za položaj mladega raziskovalca, ki sem jo izkoristil, ponudila se mi je tudi priložnost za delo v tujini, ampak sem jo takrat zavrnil. Ko sem zaključil doktorat in s tem svoje delovno mesto na oddelku za lesarstvo, pa tudi ni bilo težav, ker sem že nekaj mesecev pred zaključkom doktorata imel dogovorjeno delovno mesto v podjetju."
Dodaja, da je precej njegovih kolegov zaposlenih v svojih podjetjih, nekaj kolegov je šlo tudi v druge panoge, na primer v avtomobilistično industrijo, oblikovanje in marketing, nekateri pa so v manjših ali večjih lesarskih podjetij, kjer se ukvarjajo s stavbnim pohištvom, notranjim pohištvom ali raznimi drugimi oblikami obdelave lesa. Le malo jih je odšlo s trebuhom za kruhom v tujino, tisti iz predhodnih generacij, ki so se odločili za ta korak, pa imajo zelo dobre izkušnje. Nabrali so si veliko poznanstev, ki jih v zdajšnjih poklicih s pridom uporabljajo.
Diplomantom pri iskanju zaposlitve sicer pomaga tudi fakulteta: "Naši profesorji so imeli in še imajo povezave s podjetji. Tudi ko sem bil sam v lesarskem podjetju, smo iskali nov kader prek oddelka za lesarstvo. Se pravi, da podjetja, ki iščejo kadre, obveščajo profesorje."
In lesarjem ni težko dobiti službe. Pravi, da ko je bil še na fakulteti, lesarji niso imeli težav z zaposlitvijo: "Kar zadeva lesarsko panogo, je lesarjev, recimo temu dobrih lesarjev, kvečjemu premalo kot preveč."
Brucem zato svetuje, naj svoj študij, ki so si ga izbrali, jemljejo s strastjo: "Če ugotovijo, da to ni to, naj nehajo. Verjamem, da ti lahko uspe v življenje le tako, da delaš s strastjo, ker potem ti ni nič težko in ti nikoli ne zmanjka časa oziroma če ti ga zmanjka, se ne počutiš pod stresom. Sicer pa jim svetujem, naj se čim več povezujejo. V današnjem času so stvari namreč postale tako kompleksne, da jih brez povezovanja težko izpelješ do konca. Če govorimo o povezovanju, imam v mislih multidisciplinarno povezovanje: ne samo z lesarji in z biotehniki oziroma s študenti biotehniške fakultete, ampak širše, se pravi z računalničarji, s strojniki, s kemiki, kar se da široko."
In kakšen je njegov nasvet diplomantom? "Svetujem jim, naj imajo do delodajalcev nižja, do sebe pa višja pričakovanja. In seveda ‒ naj se čim širše povezujejo. Verjamem, da je povezovanje temelj vsega v tem trenutku."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje